Na slovesnosti in koncertu ter podelitvi dveh Lipovškovih nagrad v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije smo sinoči slišali dva uvodna in slavnostna nagovora.
Jubilej DSS v Slovenski filharmoniji, vse fotografije Marijan Zlobec
Slavnostni nagovor na orkestrskem koncertu je uvodoma imel pedsednik Društva slovenskih skladateljev, skladatelj in profesor na Akademioji za glasbo Dušan Bavdek.
Spoštovana gospa ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko, častna pokroviteljica Generalne skupščine ECSA,
spoštovana predsednica ECSA, gospa Helienne Lindvall, dragi kolegi iz ECSA,
spoštovani predstavniki sorodnih društev,
cenjeni članice, člani in strokovna služba Društva slovenskih skladateljev,
spoštovani partnerji, izvajalci, gospe in gospodje!
Dobrodošli na nocojšnjem koncertu, ki predstavlja vrhunec obeleževanja 80-letnice Društva slovenskih skladateljev. Jubilejno leto 2025, katerega častna pokroviteljica je predsednica republike dr. Nataša Pirs Musar, je sicer zasnovano kot dvodelna glasbena oblika, ki se iz drugega dela lanske sezone nadaljuje v prvi del pričujoče sezone, njena koda pa bo izzvenela s koncem le-te – spomladi prihodnje leto. Veseli smo in v čast nam je, da z nami z gostovanjem jesenske Generalne skupščine ECSA – krovnega evropskega skladateljskega združenja, v Ljubljani praznujejo kolegi iz vse Evrope.
Društvo slovenskih skladateljev je eno od vodilnih strokovnih združenj s področja kulture v Sloveniji od ustanovitve decembra 1945 dalje. Je eden od stebrov slovenske glasbene kulture in dom slovenske glasbene ustvarjalnosti. Skozi vseh osem desetletij je zasledovalo svoje poslanstvo, to je vsestranska podpora slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Ni se le prilagajalo in odzivalo na družbene spremembe, pač pa ostajalo propulzivno, učinkovito in v koraku s časom. Že leta 1954 je ustanovitev Edicij društva omogočila založniško dejavnost, leta 1966 je z vpeljavo Koncertnega ateljeja pričelo z organizacijo koncertov, ves čas je ostajalo v tesnem stiku s ključnimi nacionalnimi organizacijami, kot Slovenska filharmonija, RTV Slovenija, Akademijo za glasbo itn. V samostojni Sloveniji je društvo leta 1993 spodbudilo in omogočilo nastanek avtorskega združenja SAZAS in deset let kasneje ustanovilo Slovenski glasbeno informacijski center SIGIC. Postopno je širilo svojo koncertno dejavnost in mrežo zastopanja tujih založb, leta 2003 in 2015 je organiziralo Svetovne glasbene dneve ISCM, leta 2016 pa je v Ljubljani prvič gostilo Generalno skupščino ECSA. Od 2006 je bilo tesno vpeto v delovanje ECF in ECSA in leta 2011 je s koncertom Komornega orkestra solistov DSS v dunajskem Museumsquartier omogočilo zagon projekta ECCO (European Contemporary Composers Orchestra), ki še danes živi in se razvija v okviru ECSA. Lani je bilo društvo kot partner v projektu Evropske pesmarice eden od prejemnikov European Citizen’s Prize Evropskega parlamenta.
Svoji viziji in poslanstvu DSS sledi tudi dandanes. S pomočjo naročil novitet vzklijejo nova slovenska dela, ki vzbrstijo v društveni koncertni sezoni, v svet pa jih ponesejo Edicije DSS in društvena mednarodna dejavnost. Društvo sodeluje tudi pri oblikovanju zakonodaje in slovenske kulturne krajine in v preizkušnjah, kot sta bili epidemija Covid-a in poplave, pomaga svojim članom,
Čas, ki ga živimo, prinaša obilo novih izzivov. Kljub prepolovitvi državne podpore od leta 2017 dalje in izgube skoraj celotne podpore s strani SAZAS-a od leta 2013 dalje, želimo doseči ponoven dvig obsega naročil novih del in dvig tarif za avtorske honorarje. Te so obtičale na ravni iz leta 2009. Doseči želimo ponovno povečanje števila notnih in zvočnih natisov in ponovno vzpostaviti možnosti za učinkovitejše mednarodno udejstvovanje in vnašanje slovenskih koscev v mozaik svetovne kulture.
Predvsem pa želimo še naprej bogatiti življenja ljudi z našimi deli. Glasba je, kot druge umetnosti, življenje samo. Z vživljanjem vanjo, ljudje sprejemamo, čutimo, poslušamo, slišimo in … živimo lepše, bogatejše, živimo več življenj. Te temeljne elemente kulture svet prav v tem času, ki ga oblikuje preveč ljudi s previsoko samopodobo in prenizko kulturo, potrebuje bistveno bolj in več kot v preteklih desetletjih.
Iskrena hvala vsem vam, da ste z nami. Hvala evropskim kolegom za vaš obisk, hvala našim članom za zaupanje, hvala partnerjem za zvestobo in hvala vam, gospa ministrica, za naklonjenost in podporo.
Vsem želim lepo praznovanje z nami, lep večer in obilo užitkov na nocojšnjem koncertu!
Helienne Lindvall
Druga slavnostna govornica je bila predsednica ECSA, gospa Helienne Lindvall
Spoštovani vsi navzoči, spoštovana ministrica za kulturo Republike Slovenije dr. Asta Vrečko, spoštovani Dušan Bavdek, predsednik Društva slovenskih skladateljev, dragi kolegi in dragi prijatelji, resnično mi je v veselje, da vas lahko pozdravim na Jesenski seji ECSA 2025.
Iskreno smo hvaležni našemu slovenskemu članu, Društvu slovenskih skladateljev, da nas gosti v čudovitem mestu Ljubljani. Še posebej pomenljivo je biti ponovno v Sloveniji, v državi z bogato glasbeno dediščino, potem ko smo bili tu tako toplo sprejeti med generalno skupščino ECSA leta 2016.
Zbiramo se v ključnem trenutku za avtorje glasbe. Nove tehnologije, kot je generativna umetna inteligenca, spreminjajo način ustvarjanja glasbe in postavljajo pomembna vprašanja o
pravicah avtorjev ter poštenem plačilu. Hkrati trenutni modeli pretakanja glasbe še vedno ogrožajo trajnostni dohodek ustvarjalcev, medtem ko se umetniška svoboda in kulturna
raznolikost srečujeta z naraščajočim geopolitičnim pritiskom po Evropi in svetu.
Saša Šantel Slovenski skladatelji ali Koncil slovenske glasbe, 1936, foto DSS
V soočenju s temi izzivi je pomembneje kot kdaj koli prej, da ostanemo enotni in glasni v obrambi vrednosti naših ustvarjalnih del, umetniške svobode in trajnosti naših poklicev.
V preteklih letih se je ECSA zavzemala za priznanje, pošteno plačilo in poštene pogodbe za avtorje glasbe, za bolj pregledne in pravične modele pretakanja, za raznolikost in svobodo
izražanja, med mnogimi drugimi stvarmi. Nihče sam ne more premagati teh izzivov. Skupaj pa, skozi dialog in ukrepanje, lahko zaščitimo in okrepimo ustvarjalni ekosistem, od katerega
smo vsi odvisni.
Z uspehom ECSA-e pri prijavi na program Ustvarjalna Evropa imamo sedaj več priložnosti za širitev naših dejavnosti in zagotovitev širokega sodelovanja vseh članov ECSA. Zato bi rada to skupščino izkoristila kot priložnost, da slišimo vse glasove našega združenja in zagotovimo, da lahko vsak izmed vas aktivno sodeluje v pobudah ECSA ter prispeva k vplivu našega skupnega dela.
To leto zaznamuje tudi posebna priložnost, saj praznujemo 80. obletnico Društva slovenskih skladateljev. Osem desetletij je DSS temelj glasbenega življenja v Sloveniji, se zavzema za
pravice avtorjev in promovira kulturno bogastvo Slovenije.
Iskrena hvala še enkrat Društvu slovenskih skladateljev za gostoljubje in za izjemen program, ki so ga pripravili za to skupščino, s čudovitimi koncerti, okroglo mizo o umetni inteligenci s predstavniki najvišje ravni ter priložnostmi za povezovanje in izmenjavo mnenj o številnih aktualnih vprašanjih.
Naj bo ta skupščina še en uspeh, kjer se rojevajo ideje in krepijo zaveze.
Še enkrat hvala, želim vam čudovit večer.
Helienne Lindvall
Marijan Zlobec