Na dan, ko so v Cankarjevi založbi uradno proslavili 80-letnico obstoja, so najprej povabili na predstavitev knjižnih novosti: ponatis knjige Moj tržaški naslov Borisa Pahorja, kolumne in eseje KA Kozme Ahačiča, zgodovinsko knjigo Sisi Gregorja Antoličiča in zelo aktualno delo Zgodovina moderne Palestine Ilana Pappeja. Zvečer pa je bila v Klubu Cankarjevega doma še dodatna jubilejna slovesnost.
Tiskovna konferenca: dr. Peter Vodopivec, dr. Gregor Antoličič, dr. Kozma Ahačič in dr. Urška Perenič, vse fotografije Marijan Zlobec
Urednica Nina Žitko Pucer se je uvodoma pogovarjala z avtorico spremne besede k ponatisu knjige Moj tržaški naslov dr. Urško Perenič, pri čemer je v predstavitvi sodeloval še Pahorjev sin Adrijan, Tine Logar pa je predstavil tri knjige in se pogovarjal z dr. Kozmo Ahačičem, avtorjem esejistične knjige KA, z dr. Gregorjem Antoličičem, piscem zgodovinske knjige Sisi, in prevajalko danes še posebej aktualne Zgodovine moderne Palestine Ireno Trenc Frelih ter zgodovinarjem dr. Petrom Vodopivcem, ki je predlagal knjigo Ilana Pappeja založbi za natis in je povedal, da je bil zgodovinar pred kakimi desetimi leti v Ljubljani. Ni pa se z njim osebno srečal.
Dr. Urška Perenič in urednica Nina Žitko Pucer
Moj tržaški naslov
Zbirka novel Borisa Pahorja je prvič izšla leta 1948 v Trstu. Pahor je nato vsebino večkrat povzel in jo tudi predelal. Gre za pretresljiv in neposreden dokument povrnjenca iz taborišča, ki brez vsakega filtra piše o sebi in svoji izkušnji in tudi o tem, kako je moral začeti znova tudi pri maternem jeziku. Moj tržaški naslov kot literarni prvenec Borisa Pahorja predstavlja začetek njegovega življenjskega poslanstva: pričevanja.
Adrijan Pahor
Nova izdaja je poklon Pahorju ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Spremni besedi sta prispevali ugledni poznavalki njegovega dela, literarni zgodovinarki Urška Perenič in Tatjana Rojc, ki je v italijanskem političnem življenju dosegla najvišji položaj; mesto v rimskem parlament. Pahorja pa je osebno spremljala več desetletij. Naslovnica je ostala ista oziroma prirejena po grafiki Lojzeta Spacala, ki pa je v originalu niso več našli. Knjiga je izšla pri Gregorčičevi založbi, a broširana, sedaj je vezana.
Cankarjva založba je nasploh izdala veliko Pahorjevih del in je pri tem imel veliko zaslug urednik Zdravko Duša, ki se je s pisateljem redno srečeval. Čeprav je knjiga Pahorjev prvenec, pa je v njem, kot smo slišali na predstavitvi, zasejal seme za ves kasnejši pisateljski razvoj in celoten opus. Marsikaj je zastavljeno že tu. Vidi se tisto smer, ki se je strnila v Pahorjev trikratni ne. V Trstu je Pahor hitro spoznal, da ne spada nikamor, v nobeno politično skupnost, zato je ubral svojo pot kot izjemno samozavesten in pogumen pisatelj, publicist, kulturnik, urednik svoje revije in knjižne zbirke Zaliv. Postal je pisateljski pričevalec in je aktualiziral v slovenski književnosti in kulturni javnosti slovenski Trst in slovensko zamejstvo. Hkrati pa je opozarjal, da se zlo, kot ga je sam doživljal v taboriščih, lahko vedno ponovi.
Kot je povedal Adrijan Pahor, se je oče k tem tekstom; črticam in novelam še vračal, jih popravljal in širil ter predeloval. Mama je rekla, da je to nesmiselno. Ponatis je enak izvirniku. Znal pa je pisati tako, da je bralce fasciniral, kot se kaže v Prešeren se drži na smeh. Adrijan je zadovoljen s kvaliteto očetovih povesti.
Dr. Kozma Ahačič
KA
Kako se staroegipčanski KA, vinilna plošča, ki se vrti v neskončni zanki, in »analogni samostan« znajdejo v isti knjigi? V svoji drugi knjigi esejev jih z rahločutno erudicijo, glasbeno občutljivostjo in kančkom mistične radovednosti poveže jezikoslovec, raziskovalec, pesnik in esejist Kozma Ahačič. Avtorjeva pisava se lahkotno sprehodi od vejic, pik in podpičij do vesoljskih razsežnosti časa, od tišine starih vrtov do hrupa družbenih omrežij, od starodavnih hieroglifov do zvočnih pokrajin sodobne popularne in eksperimentalne glasbe. Vse to neopazno prepredajo aktualna vprašanja slovenskega jezika.
Ahačič je knjigo že predstavil v Atriju ZRC v pogovoru z Vesno Milek. Tokrat je povedal, da je v knjigi le izbor esejev in kolumen v Sobotni prilogi Dela. Zapisi so nastajali pet let. Ahačič je vedel, da bodo končali v knjigi, zato jih je po prvi objavi precej časa pilil in popravljal, tako da niti en zapis ni enak medijskim objavam. Vedel pa je, da bo na tri zapise še pred prvo objavo en pristal v košu. Naslov je nastal s premislekom in ne pomeni le pisateljevih imenskih kratic, ampak sega v staroegipčansko mitologijo in pomeni del duše, ki zapusti telo in se naseli kje drugje. KA je tudi vizualen. Knjiga je razdeljena na tri dele: KA, Rdeča maska smrti (odzivi na čas kuge, vojne in puntov) in Popotovanje (Popotovanje iz Litije do Čateža – parodični remiks 2025). Ahačič je hudomušno pripomnil, da so na koncu knjige povzetki za tiste, ki se jim ne bi ljubilo prebrati vse knjige, pa bi vseeno radi izvedeli, o čem piše. V resnici pa je zabeležena še kronologija z datumi prvih objav od februarja 2020 do avgusta 2024.
Urednik Tine Logar je posebej omenil oblikovalski prispevek Marka Praha, češ da je odlično zadel bistvo knjige. Skrito sporočilo pa je: vredno se je učiti tudi stvari, ki niso vedno koristne. Knjiga je bila med finalisti za Rožančevo nagrado.
Dr. Gregor Antoličič
Sisi
Knjiga v središče postavlja življenjsko zgodbo avstrijske cesarice Elizabete (Sisi) s posebnim poudarkom na njeni povezavi s slovenskim prostorom. Hkrati je to prva biografija cesarice izpod peresa slovenskega zgodovinarja in predstavlja pomemben mejnik v slovenskem zgodovinopisju in biografiki. Vsebinsko sledi Sisijinemu življenju od rojstva do tragične smrti, njeno življenjsko zgodbo pa dopolnjujejo slovenski pogledi nanjo v času njenega življenja in danes.
Gregor Antoličič je orisal nastanek knjige, seveda je omenil kontekst sedanje nadaljevanke na televiziji, ki bo vplivala na odmev in sprejem same knjige. Omenil pa je že poprejšnjo filmsko upodobitev Sisi, – z Romy Schneider -, a hkrati opozoril, da filmske upodobitve niso hkrati biografsko verodostojne. Je pa film iz leta 1956 vplival na veliko zanimanje za zgodovino in vlogo Sisi v njej. Sedaj se je zanimanje obnovilo in kaže na emancipacijo tedanjih žensk. Knjiga s podnaslovom Nerazumljena cesarica kaže njen širši biografski spekter, osebnostni razvoj in prinaša več dokumentarnega gradiva, tudi slikovnega, ki je v knjigi tokrat objavljeno prvič sploh. O tem je posebej spregovoril urednik Tine Logar, ki se je trudil za pridobitev slik za objavo.
Sam avtor Antoličič ima s tem obdobjem avstroogrske zgodovine že velike izkušnje, saj je izdal več knjig: Karel I. Zadnji slovenski cesar, Maksimilijan. Cesar po Napoleonovi milosti, Kongres po kongresu: ob 200 – letnici ljubljanskega kongresa, Franc Jožef… Nekatere knjige je napisal v sodelovanju s soavtorji, kot sta Petra Svoljšak in Andrej Rahten… Glede na zgodovinarjevo mladost, je pričakovati še kakšno knjigo.
Urednik Tine Logar je predstvil tri knjige
Zgodovina moderne Palestine
Knjiga Zgodovina moderne Palestine Ilana Pappeja v posodobljeni izdaji, ki svojo pripoved začne v 19. stoletju, govori tudi o dramatičnih dogodkih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in v zgodnjem 21. stoletju. Leta, ki so se začela z optimizmom, ko se je sklepal sporazum iz Osla, so se končala z drugo intifado in povečano militantnostjo na obeh straneh. Pappe pojasnjuje razloge za neuspeh sporazuma in rešitve dveh držav ter razmišlja o življenju v času, ko so Palestinci in Izraelci spet v globokem konfliktu.
O knjigi s komentarjem dr. Petra Vodopivca bomo poročali še posebej, ker je na tiskovni konferenci naš zgodovinar prebral nekoliko daljši tekst, ki ga velja spričo aktualnega dogajanja v Izraelu in Palestini predstaviti v celoti.
Marijan Zlobec