Mladinska knjiga in Cankarjeva založba predstavljata nove knjige v hudem tempu, kar kaže na izjemno kulturno in družbeno angažiranost, kar pa poteka že 80 let ali vse do letošnjega žlahtnega jubileja. Če bi izdali samo katalog vseh svojih del, ki bila to že pravcata enciklopedija v več knjigah. Če pa bi izdali še katalog vseh ilustracij iz svojih knjig, bi to preseglo vsakršno domišljijo. Bilo bi namreč res.
Predstavitev prevedenih knjig založbe Mladinska knjiga, vse fotografije Marijan Zlobec
In če bi še imeli še galerijo celotne zgodovine otroških in mladinskih knjig z izvirnimi ilustracijami, bi bilo prvo nadstropje propadlega Maksimarketa premajhno. A za takšen podvig je potrebno imeti pogum najprej na ravni države, kulturnega ministrstva, MOL, celotne avtorske in založniške sfere, a tega imamo še najmanj. Zakaj nimamo tega poguma, je zame največja skrivnost slovenstva: zakaj se bojimo lastne veličine ? Veličina pomeni identiteto, ki dejansko obstaja. Ali je edini veliki Slovenec le Jože Plečnik ?
V Knjigarni Konzorcij so predstavitvi novosti prevodnega leposlovja Mladinske knjige: Maniac (Benjamín Labatut), Onkraj spomina (Sebastian Barry), Pod površjem (Daniel Glattauer), Podrobnosti (Ia Genberg), O prostornini časa 1 (Solvej Balle), Poletna svetloba, in nato noč (Jón Kalman Stefánsson) ter Sedem praznih hiš (Samanta Schweblin).
Predstavitev prevedenih knjig
V pogovoru z urednico Darjo Marinšek so knjige predstavili prevajalec Darko Čuden ter prevajalke Vesna Velkavrh Bukilica, Tajda Liplin Šerbetar, Janina Kos in Marjeta Drobnič.
Vesna Velkavrh Bukilica je prevedla Maniaca
Maniac
Benjamín Labatut se je s prvencem Slepa luč uvrstil med najvidnejša imena novejše latinskoameriške literature, v svoji drugi knjigi pa se vrača k ambivalentni zapuščini genijev preteklega stoletja. V družbi, obsedeni s tehnologijo, razvojem in stalnim napredkom, je kot eden najbolj drznih mislecev obveljal John von Neumann – eden od očetov atomske bombe, izumitelj teorije iger, snovalec osebnega računalnika in pionir umetne inteligence.
»Najpametnejši človek 20. stoletja«, uresničitelj človekovih največjih sanj in obenem naših najstrašnejših nočnih mor nas je povedel na pot, na kateri se moramo prej ali slej vprašati: Ali smo v bitki proti strojem že izgubili?
Roman Maniac je iz angleščine prevedla Vesna Velkavrh Bukilica.
Tajda Liplin Šerbetar je prevedla Pod površjem
Onkraj spomina
Ganljiv in boleč roman o krhkosti človeškega uma in iskanju resnice. Nedavno upokojeni policist Tom Kettle se privaja na mir svojega novega doma s pogledom na Irsko morje. Mesec za mesecem skorajda ni srečal žive duše, le občasno je ujel bežen pogled na svojega ekscentričnega najemodajalca in plašno mlado mamo, ki se je preselila v sosednjo hišo. Včasih ga preplavijo topli spomini na družino, ljubljeno ženo June ter njuna otroka. Zapira se v svoj notranji svet in se predaja spominom, ko na vrata potrkata bivša kolega z mučnimi vprašanji o preteklosti. Policista raziskujeta stari Tomov primer, ki ga tudi sam ni nikdar prebolel, in naenkrat na površje priplavajo boleča spoznanja, ki Toma pahnejo v brezno davno pozabljenih dogodkov. Irski pisatelj, pesnik in dramatik Sebastian Barry je bil za svoje delo že trikrat nominiran za Bookerjevo nagrado, dvakrat pa je osvojil nagrado costa. V slovenščino je doslej preveden njegov roman Skrito sporočilo.
Roman je iz angleščine prevedla Danica Križman.
Janina Kos je prevedla Poletna svetloba, in nato noč
Pod površjem
Roman nas popelje v Toskano, kamor se dve avstrijski družini odpravita na dopust. Štirinajstletni Sophie Luise starši dovolijo, da v Italijo povabi tudi sošolko Aayano, somalijsko begunko. Še preden se počitnice zares začnejo, pa se pripeti strašna nesreča, in idilična zgodba se spremeni v nočno moro. Uveljavljeni avstrijski pisatelj Daniel Glattauer, ki je slovenske bralce navdušil že z deli Proti severnemu vetru, Vsakih sedem valov in Za vedno tvoj, v svoji zadnji knjigi s prepletanjem sodne drame, blogovskih zapisov, elektronskih sporočil, komentarjev in časopisnih člankov prikaže dvolično moralo privilegirane zahodne družbe in njene dvojne standarde skozi oči tistih, ki v tem svetu ne pridejo do glasu.
Pod površjem je iz nemščine prevedla Tajda Liplin Šerbetar.
Janina Kos, Marjeta Drobnič in Darko Čuden
Podrobnosti
Kaj bi bili brez drugih? Katera srečanja nas zaznamujejo, kateri ljudje nas oblikujejo? In kaj ostane, ko jih izgubimo? Švedska pisateljica in novinarka Ia Genberg knjigo, ovenčano s prestižno švedsko nagrado august, gradi na štirih portretih, stkanih iz spominov na usodne ljubezni, velika prijateljstva in odnose, ki za sabo pustijo neizbrisljivo sled. Novela je bila tudi nominirana za mednarodno Bookerjevo nagrado.
Podrobnosti je iz švedščine prevedla Lucija Stupica.
Darko Čuden in urednica Darja Marinšek
O prostornini časa 1
Serija drobnih knjižic O prostornini časa je ena največjih literarnih senzacij na Danskem v zadnjih letih. Solvej Balle, ki je doslej napisala pet od načrtovanih sedmih knjig v seriji, nam s svojo junakinjo, ujeto v časovni zanki, pokaže, kako v resnici vsak od nas biva v svojem mehurčku, in nas uči gledati na svet z novimi očmi. Čeprav avtorica knjige izdaja v samozaložbi, brez znatne medijske podpore, se je navdušenje med bralci kmalu po izidu začelo širiti od ust do ust, že prva knjiga pa je osvojila tudi prestižno nagrado nordijskega sveta za književnost.
O prostornini časa 1 je iz danščine prevedel Darko Čuden.
Darko Čuden in urednica Darja Marinšek
Poletna svetloba, in nato noč
Življenje v mali islandski vasici s samo štiristo prebivalci se nekaterim morda zdi na moč enolično. Ljudje, ki preživljajo dolge in temne zime blizu polarnega kroga, so stalno v nevarnosti, da obtičijo v malomeščanski letargiji. A včasih oddaljenost od svetovnega vrveža odpre naša srca in sanje, neskončna svetloba islandskega poletja in večna zimska noč pa spodbudita k raziskovanju. Tako vasica na samem skrajnem zahodu Islandije postane mikrokozmos starodavnega konflikta med človeškimi željami in usodo, med mejami resničnosti in krili domišljije. Avtor v romanu, ovenčanem z glavno islandsko nagrado za književnost, s humorjem, poezijo in nežnostjo do človeških slabosti raziskuje vprašanje o samem bistvu življenja.
Poletna svetloba, in nato noč je iz francoščine prevedla Janina Kos.
Marjeta Drobnič je prevedla Sedem praznih hiš
Sedem praznih hiš
Argentinska pisateljica Samanta Schweblin v tej zbirki kratkih zgodb razčlenjuje strahove in kolektivne nočne more našega časa ter nas sili v prevpraševanje naše t. i. normalnosti. Njene prazne hiše ironično naseljujejo liki in podobe, ki nas preganjajo še dolgo po branju, in nas popeljejo v kraje, kjer je vsakdanjost težko ločiti od pošastnih predstav naše domišljije. Za svoje pisanje je bila že trikrat nominirana za mednarodno Bookerjevo nagrado, njene knjige so prevedene v več kot 40 jezikov, za zbirko Sedem praznih hiš pa je prejela ameriško državno nagrado za najboljše prevodno leposlovje.
Sedem praznih hiš je iz španščine prevedla Marjeta Drobnič.
Marjeta Drobnič in Darko Čuden
Marijan Zlobec