Mineva štirideset let od izida Dekline zgodbe, romana kanadske pisateljice Margaret Atwood. Distopična pripoved o totalitarnem režimu v državi Gilead, v kateri so ženske oropane temeljnih pravic, je postala eno najvplivnejših literarnih del 21. stoletja.
Roman je že ob izidu sprožil burne razprave o svobodi, enakopravnosti spolov in moči sistemov nadzora. Njegova sporočila so danes morda bolj aktualna kot kdaj prej. Delo je prejelo številne nagrade, prevedeno je v več kot 40 jezikov in je navdihnilo uspešno televizijsko serijo, ki je zgodbo približala novim generacijam bralcev in gledalcev.
V slovenščino je roman prevedla Miriam Drev, prvič pa je izšel leta 1990 pri založbi Mladinska knjiga. V slovenščino je prevedeno tudi nadaljevanje Dekline zgodbe, Testamenti (Mladinska knjiga, 2019, prevedel Uroš Kalčič).
Deklina zgodba je 1. septembra letos izšla tudi v novi zbirki Živi klasiki, ki jo je Mladinska knjiga izdala ob svoji 80. obletnici in se ponaša z ilustracijami slovenskih ilustratorjev. Ilustracija na naslovnici Dekline zgodbe je delo ilustratorke Tine Dobrajc.
Margaret Atwood (1939) je ena najbolj znanih kanadskih pisateljic, pesnic in literarnih kritičark.
Margaret Atwood, foto Wikipedija
Napisala je vrsto romanov. Njena najbolj znana dela so Preročišče, Na površje in Slepi morilec, za katerega je leta 2000 dobila nagrado booker. Večkrat je bila nagrajena tudi za svoje pesniško delo. Leta 2017 je postala dobitnica kar dveh prestižnih mednarodnih nagrad – nagrade Franza Kafke in nagrade za mir združenja nemških založnikov in knjigotržcev.
Njeno najbolj odmevno delo ostaja Deklina zgodba iz leta 1985. Roman o razčlovečeni družbi je dolgo kraljeval na prodajnih lestvicah, znova pa se je zavihtel nanje, ko so po njem posneli odmevno televizijsko serijo.
V letu 2019 je izdala še nadaljevanje z naslovom Testamenti.
Marijan Zlobec