Dejavnost slovenskih založb ni pojenjala niti med poletnimi počitnicami, v septembru in oktobru pa se še povečuje ali intenzivira. Že vrsto let se uresničuje vizija dr. Dimitrija Rupla, ki je na predlog Kulturne skupnosti RS okrog leta 1975 za njihov kulturni program v okviru vizij razvoja posameznih panog in zvrsti v naslednjih desetletjih za posebno publikacijo v tipkopisu zapisal, da predvideva razvoj založništva in izdajanja knjig od sedanjih (tedanjih) 2000 naslovov na 6000. Ta publikacija je bila interne narave in ni doživela sedanje primerjalne analize. Morda zanjo vemo le tisti, ki smo hodili na seje in skupščine Kulturne skupnosti Slovenije. To številko sem si zapomnil, ker je bila tako fascinantna.
To v bistvu zlato obdobje književne ustvarjalnosti se še nadaljuje in ne preseneča podatek, da je bilo od leta 1991 do danes natisnjenih že nad 100 milijonov slovenskih knjig. Prihajajo nove in nove generacije, tako da zlahka napovedujemo bogato ustvarjalnost še naslednjih 20, 30, 40 in več let.
Dr. Kozma Ahačič, foto Marijan Zlobec
Digitalizacija sveta omogoča elektronske knjige ter hitre ponatise z možno aktualizacijo fizičnih knjig. S pojavom umetne inteligence in spletnih prevajalnikov pa bo možnost dostopa do tujejezičnih knjig še nepredstavljivo večja. Skoraj pa bi lahko še dodal, da bo že vsakdo lahko napisal svojo knjigo. Zakaj pa ne ?
Spomnimo še, da je bilo leta 1970 v Sloveniji okrog 15.000 študentov in tedanje napovedi, da jih bo leta 1985 že 25.000, danes pa jih je 65 tisoč. Takrat se je šele rojevala univerza v Mariboru, a smo že slišali ideje, da bi bilo v Sloveniji lahko kar osem univerz oziroma višjih in visokih šol. Danes smo pred odpiranjem četrte univerze v Novem mestu in imamo posamezne višje in visoke šole še drugod (Bled, Brežice, Celje, Kranj, Murska Sobota…).
Sisi
Takrat sem kot novinar Dela dobil nalogo, naj med znanimi Slovenci vseh profilov naredim avtorsko anketo, kakšno vidijo Slovenijo leta 2000. Nihče ni uganil niti približno, kaj šele, da bomo že leta 1991 dobili svojo državo.
Ta spominski preblisk kaže na pozitivni odnos v posamezniku kot ustvarjalcu do naroda, družbe in države, ki pa je s svojo nenehno prepirljivo politiko najslabši del razvoja, morala pa bi biti prva. Žal sama sebe v ogledalu ne vidi. Jo pa narod potrebuje.
No, nove knjige lahko ali predvsem nastajajo iz individualne ustvarjalnosti, ogromnih prizadevanj in tveganj, saj pisanje knjig nikoli ni primerno plačano. A kot veste politika lahko propade, ustvarjalnost pa vedno preživi.
Na dan, ko bodo v Cankarjevi založbi uradno proslavili 80-letnico obstoja, vabijo na predstavitvi knjižnih novosti Zgodovina moderne Palestine Ilana Pappeja, Sisi Gregorja Antoličiča, KA Kozme Ahačiča in ponatisa Moj tržaški naslov Borisa Pahorja.
Novosti bodo predstavili v sredo, 8. oktobra, ob 11. uri v Knjigarni Konzorcij v Ljubljani.
Z urednikoma Nino Žitko Pucer in Tinetom Logarjem se bodo pogovarjali dr. Gregor Antoličič, dr. Kozma Ahačič in prevajalka Zgodovine moderne Palestine Irena Trenc Frelih ter avtorica spremne besede h knjigi Moj tržaški naslov dr. Urška Perenič.
Adrijan Pahor, foto Marijan Zlobec
Pogovoru in srečanju se bosta pridružila tudi dr. Peter Vodopivec, priznani slovenski zgodovinar, ki je sodeloval pri projektu prevoda knjige Zgodovina moderne Palestine, ter zgodovinar in publicist Adrijan Pahor, Borisov sin.
Marijan Zlobec