Društvo slovenskih književnih prevajalcev je Sovretovo nagrado 2025 za vrhunske prevode leposlovja iz tujih jezikov v slovenščino podelilo prevajalki iz angleškega, finskega in estonskega jezika Juliji Potrč Šavli za prevod dela Duša ob cesti Urmasa Vadija (LUD Literatura, 2024).
Strokovna komisija za Sovretovo nagrado v sestavi Jernej Županič (predsednik), Nina Gostiša, Niko Jež, Mojca Kranjc in Katja Zakrajšek v utemeljitvi med drugim zapiše: »Julija Potrč Šavli se obojega, tako dialogov kot karakterizacije, loteva spretno in z občutkom za detajl. V dialogih pretanjeno poustvarja pogovorni jezik, vanj nevsiljivo vpleta ustrezne slovenske frazeme, pogovorne izraze pa uporablja pogumno, a vselej odmerjeno in brez pretiravanja. Situacije, ki jih spremljamo v zgodbah, tako ostajajo žive in zlahka predstavljive ter učinkujejo, kot bi jih gledali, ne brali.«
Utemeljitev komisije za Sovretovo nagrado pri DSKP
Julija Potrč Šavli prevaja iz angleščine, finščine in zadnje čase tudi estonščine. Za neindoevropske jezike, kot je finščina, sploh pa za tiste, ki so povrhu še »manjši«, kot velja za estonščino, prevodna zastopanost nikakor ni samoumevna, zato je še toliko bolj dragoceno, kadar se jim posvetijo vrhunske prevajalke oziroma prevajalci. Julija Potrč Šavli je nedvomno ena takšnih – že precej na začetku svoje prevajalske poklicne poti je za prevod Skrivališč Petrija Tamminena prejela nagrado Radojke Vrančič, odtlej pa slovenske bralce vestno zalaga z odličnimi prevodi tako del za odrasle kot tistih, namenjenih mlajšim. Prevod Duše ob cesti Urmasa Vadija (ki je leta 2024 izšel pri založbi LUD Literatura) ni njen prvi prevod iz estonščine nasploh, je pa prvi za odrasle bralce. Gre za kratkoprozno zbirko avtorja, ki sicer ustvarja v mnogih zvrsteh, je novinar, romanopisec, dramatik, tudi režiser, tako gledališki kot radijski; predvsem slednje se izrazito kaže tudi v naši zbirki, v odličnem občutku, s katerim so izpisani dialogi, in v subtilni karakterizaciji literarnih oseb, ki pred nami vstajajo kompleksne, večplastne in izdelane – znak vrhunske kratke proze, ki na nekaj straneh zgoščeno postori vse, kar v precej daljši obliki denimo doseže roman.
Julija Potrč Šavli se obojega, tako dialogov kot karakterizacije, loteva spretno in z občutkom za detajl. V dialogih pretanjeno poustvarja pogovorni jezik, vanj nevsiljivo vpleta ustrezne slovenske frazeme, pogovorne izraze pa uporablja pogumno, a vselej odmerjeno in brez pretiravanja. Situacije, ki jih spremljamo v zgodbah, tako ostajajo žive in zlahka predstavljive ter učinkujejo, kot bi jih gledali, ne brali.
Če se v zgodbah prepletajo različne perspektive in pripovedovalski pristopi (da o raznolikosti likov in situacij niti ne govorimo), pa jih po drugi strani vendarle povezuje avtorjev igrivi smisel za humor. Ta sicer redko skače v ospredje in je večinoma nežen ter zadržan, četudi rahlo zafrkljiv in mestoma subverziven, a hkrati ravno zaradi tega še toliko večji prevajalski zalogaj. Vemo namreč, da so za komedijo že nasploh ključnega pomena dober tajming in drugi subtilni detajli, katerih razpoznavanje v izvirniku in uspešno prevajanje nikakor nista enostavna naloga – za humor, ki ni in noče biti vselej v središču, pa to velja še toliko bolj. Julija Potrč Šavli je pri tem dosledno uspešna, spretno zaznava jezikovne nianse izvirnika in njegova odstopanja od nezaznamovanega pripovedovanja ter vse to poustvarja v ciljnem jeziku, slovenščini. Njen prevod je, tako pod obnebjem humorja kot vobče, naraven, tekoč in navdušujoč; dosleden, kar se tiče avtorjevega prepoznavnega pripovednega glasu ter estonskega konteksta – Vadi namreč v svoje zgodbe rad vpleta resnične osebe, zlasti z estonske literarne scene –, in gibek ter raznolik, kadar in kakor to zahtevajo specifike vsa zgodbe posebej. Komisija se je odločila ob Duši ob cesti Urmasa Vadija dodatno izpostaviti tudi prevod obsežnega risoromana Oksi finske avtorice Mari Ahokoivu (prav tako v lanskem letu je izšel pri založbi VigeVageKnjige) kot enega najbolj posrečenih prevodov stripovske govorice v zadnjih letih. Prevod Julije Potrč Šavli se odlikuje po natančni poantiranosti, kakršno terja stripovska specifika, torej minimalen verbalni del, dodatno omejen s prostorom na sliki, in po celi paleti odtenkov vsebinske in formalne poetičnosti, kakršno narekuje mitološka tematika tega dela, ki vendarle ni tipičen strip (pa karkoli naj bi »tipičen strip« že bil). Poseben prevodni »bombonček« je pri tem tudi nov prevod uvodne kitice finskega epa Kalevala. Duša ob cesti in Oksi tako skupaj pričata, da se Julija Potrč Šavli odlično znajde v različnih literarnih zvrsteh in jezikovnih legah. Če si za konec izposodimo nekoliko pompozne besede Urmasa Vadija iz zgodbe »Tragičnost« – oziroma, natančneje, prevajalkine besede, v katere jih je prelila –, bi skratka lahko rekli, da je po mnenju komisije Julija Potrč Šavli »pripravljena za večnost«, zato ji z veseljem podeljujemo Sovretovo nagrado 2025.
Sovretova nagrada Društva slovenskih književnih prevajalcev je najstarejša in najvidnejša stanovska nagrada in se že od leta 1963 podeljuje za vrhunske prevode leposlovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino. Nagrado je komisija podelila danes, 30. septembra 2025, v Hrastniku. Poleg nagrajenke pa so bili letos nominirane še prevajalke Stana Anželj za prevod romana Tvarina uma nizozemskega avtorja J. Bernlefa (Morfemplus, 2024), Anjuša Belehar za prevod romana Pot na jug češkega avtorja Michala Ajvaza (Sanje, 2024), Barbara Skubic za prevod romana Zgolj detajl palestinske avtorice Adanie Shibli (UMco, 2024) in Sara Špelec za prevod romana Srebrni golob ruskega avtorja Andreja Belega (Sanje, 2024).
Marijan Zlobec