Založba ZRC je predstavila dve knjigi Izbranih etnoloških spisov 1, 2 Helene Ložar-Podlogar. Obe knjigi je uredil in ju predstavil Jurij Fikfak. Izdal ju je Inštitut za slovensko narodopisje v zbirki Opera etnologica Slovenica.
Naslovnica z avtoričino fotografijo pustovanja na Banjšicah leta 1968
Sledi in podobe izročila – Izbrani etnološki spisi 1 prinašajo besedila Helene Ložar-Podlogar o šegah in verovanju, objavljena v različnih revijah in monografijah.
Jurij Fikfak, vse fotografije Marijan Zlobec
Raziskovalka je obravnavala mejnike v življenju posameznika in skupnosti, kot so rojstvo, poroka in smrt. Raziskovala je ženitovanjske šege v Ziljski dolini, Prekmurju, Porabju, na Dolenjskem in Kočevskem, pri čemer je izpostavila magične in simbolične prakse. Preučevala je tudi šege letnega cikla, šege ob božiču, veliki noči in kresu.
Helena Ložar-Podlogar in Oto Luthar
Pustne šege je raziskovala na Banjški planoti, v Bohinju, Vrbici, Zagorici in Ponikvah, in ugotavljala, kako se tradicionalne prakse prilagajajo sodobnemu času. Raziskovala je ljudsko pobožnost in verovanja, romarska središča ter verovanja in šege pastirjev. V svojih raziskavah ugotavlja, kako se predkrščanski elementi prepletajo s krščanskimi in kako te prakse prispevajo k povezovanju skupnosti. Njeno raziskovalno delo temelji na natančnem terenskem delu, analizi zgodovinskih virov in primerjalnih študijah, kar omogoča poglobljeno razumevanje kulturnih fenomenov in njihovo prilagajanje sodobnemu času.
Helena Ložar-Podlogar
Helena Ložar-Podlogar s svojim delom pomembno prispeva k ohranjanju in razumevanju slovenske kulturne dediščine.
Naslovnica knjige Raziskovanje izročila
V delu Raziskovanje izročila: Izbrani etnološki spisi 2 Helene Ložar Podlogar analizira prispevke raziskovalcev ljudskega izročila, od Urbana Jarnika, Antona Trstenjaka, Hinka Smrekarja, Josipa Šašla, Rajka Ložarja, Pavleta Zablatnika vse do Nika Kureta. Kritično predstavi pisce besedil v seriji Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi ter nastajanje Narodopisja Slovencev (1944, 1952), prve celovite slovenske etnografije, izdane med vojno kot dokaz slovenske identitete proti nemškim zahtevam (Oberkrain, 1942).
Helena Ložar-Podlogar po tiskovni konferenci
V zadnjem besedilu podrobno opisuje Sekcijo za ljudske šege in igre na Inštitutu za slovensko narodopisje, kjer je raziskovalka delala več kot 30 let. Kronološko razporejena besedila razkrivajo metodološke okvire in ideološke kontekste etnoloških raziskav od 19. stoletja dalje. Dodatek obravnava delo Frana Saleškega Finžgarja Gostač Matevž (1954), ki opisuje življenje v gorenjski vasi, in vključuje njeno srednješolsko raziskovalno besedilo iz leta 1961 o Novomeški čitalnici, ki že kaže njen zgodnji znanstveni rigor.
Helena Ložar-Podlogar med pogovorom z gosti
Tri monografije, V adventu snubiti (1995), Sledi in podobe izročila (2024), Raziskovanje izročila (2025), in njeni enciklopedični prispevki kažejo na izjemen opus, v katerem se zrcali njen celovit in poglobljen pristop k raziskovanju in ohranjanju slovenskih ljudskih izročil.
Predstavitev dveh knjig
Marijan Zlobec