V polni dvorani Slovenskega mladinskega gledališča so podelili Župančičeve nagrade, najvišja vsakoletna kulturna in umetniška priznanja MOL. Nagrade je podelil župan Zoran Janković.
Janković je v svojem nagovoru, poleg tradicionalnih besed o bogatem vlaganju ali investiciji – 11 % proračuna MOL – v kulturo spomnil, da se bliža začetek obnavljanja oziroma dopolnitve prvotnih načrtov Baragovega semenišča, v katerem je sedaj tudi SMG, na obnavljanje celotnega kompleksa v bližini, to je Emonike med Vilharjevo in Masarykovo, ki bo spremenila podobo Ljubljane. Najbolj pa je presenetil z izjavo, da je pisal novemu papežu Leonu XIV. in ga povabil, da bi v imenu njegovih prizadevanj za mir v svetu, skupaj s svetovnimi politiki ter predstavniki drugih cerkva in religij prišli v Ljubljano in se tu dogovorili za mir v vse bolj konfliktnem svetu. Pogumna ponudba in vabilo, a po svoje niti ne tako utopično, če se spomnimo znamenitega Ljubljanskega kongresa leta 1821, o čemer je napisanih več študij in knjig.
(Ne vem pa, ali je bilo to županovo pismo papežu javno objavljeno).
Janković je spomnil tudi na nacionalno strukturo EU in dodal, da vanjo spada močnejša slovanska duša, oziroma da se bo s širitvijo s slovanskih svetom Evropska unija samo obogatila. (Ni pa omenil konkretno nobene države).
Zavedanje strahote sedanjih vojn je bilo omenjeno tudi v povezovanju kulturnega programa s člani SMG pod vodstvom dirigentke Irene Preda.
Ob zapisu v zlato knjigo MOL nagrajenca Blaža Šefa – svoboda – je Janković dodal še eno besedo – mir.
Župan je omenil, da se ni vtikoval v delo žirije, ta pa je vse nagrajence izbrala soglasno. Vsi dobitniki nagrad so na odru dočakali zelo tople aplaze in ovacije, pri Urošu Lajovicu pa je dvorana še vstala.
Župančičevo nagrado za življenjsko delo je letos pripadla dirigentu in pedagogu Urošu Lajovicu. Nagrade za dveletno ustvarjanje pa so prejeli filmska režiserka in scenaristka Maja Doroteja Prelog, pisateljica in prevajalka Suzana Tratnik ter gledališki igralec Blaž Šef, ki je hkrati nastopil – pel in plesal – v programu na odru in z ansamblom SMG.
Župančičevo nagrado za življenjsko delo v letu 2025 je prejel dirigent in pedagog Uroš Lajovic.
Uroš Lajovic je ena najvidnejših osebnosti slovenske glasbene umetnosti druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Maestro Lajovic je v svoji izjemni, več kot petdesetletni karieri deloval kot dirigent pri najvidnejših slovenskih in tujih orkestrih, med drugim kot dolgoletni stalni gostujoči dirigent Slovenske filharmonije, šef dirigent Beograjske filharmonije, gostujoči dirigent v Zagrebu, Sofiji, Shenzhenu, Odenseju in drugod. Ustanovil je Komorni orkester Slovenicum, s katerim je pomembno prispeval k mednarodni uveljavitvi slovenske klasične glasbe in sodobnih skladateljev. S koncerti po Evropi, Aziji in Ameriki je kot umetniški ambasador ponesel ime Ljubljane in Slovenije v svet. Njegova koncertna zgodovina doslej beleži preko 1400 nastopov v Sloveniji in tujini. Izjemno je tudi njegovo pedagoško delo.
Kot profesor dirigiranja na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju je vzgojil generacijo mednarodno uveljavljenih dirigentov, med njimi tudi Kirila Petrenka, šefa dirigenta Berlinske filharmonije, in Andresa Orozca-Estrado, šefa Nacionalnega simfoničnega orkestra RAI. S tem je pomembno pripomogel k ugledu slovenske glasbene pedagogike v svetu. Pomemben del njegovega opusa obsega tudi znanstveno in uredniško delo: od revizij partitur slovenskih skladateljev (Janez Krstnik Dolar, Marij Kogoj) do monografij o Beethovnu in Mahlerju, ki pomenijo izjemen prispevek k razumevanju simfoničnega repertoarja. Lajovic je tudi avtor prevoda izvirnih pesmi iz Boetijeve »Tolažbe filozofije«, kar kaže na njegovo širino in zanimanje za povezave med umetnostjo, mislijo in jezikom. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med njimi dve študentski Prešernovi nagradi, nagrado Prešernovega sklada, drugo nagrado dirigentskega tekmovanja »Guido Cantelli« v Milanu, Častni križ za umetnost in znanost Republike Avstrije, priznanje Mestne občine Ljubljana za kulturo ter imenovanje za častnega dirigenta Beograjske filharmonije ob njeni stoletnici.
Zahvalni nagovor Uroša Lajovica
Uroš Lajovic je v zahvali za Župančičevo nagrado poudaril svoj nastop s kar 110 orkestri in ansambli, izvedbo 1600 del skoraj 500 skladateljev ter dvajsetletno vzgojo – kot profesor na Dunaju – 300 študentov dirigiranja iz 58 držav, med njimi kar 16 iz Severne Koreje. Kot svoj življenjski motto pa je omenil prizadevanja za bolj odločno in razsodno življenje ter seveda delo, kot je predstavil naloge dirigenta.
Župančičeve nagrade za dveletno ustvarjanje (2023‒2025) so prejeli:
filmska režiserka in scenaristka Maja Doroteja Prelog
Filmska režiserka in scenaristka Maja Doroteja Prelog je prejme Župančičevo nagrado za celovečerni dokumentarni film Cent’anni (2024), ki je z drznostjo in izrazno globino pretresel slovenski in mednarodni filmski prostor. Film, ki je nastal kot pripoved o okrevanju po hudi bolezni, se postopoma preobrazi v osebno in bolečo samorefleksijo o razpadu partnerskega odnosa. S kamero, ki se brez olepšav obrača tudi k lastni ranljivosti, ustvari redko iskreno, poetično in tematsko kompleksno delo, ki presega meje žanra in odpira prostor za globok razmislek o ljubezni, identiteti, skrbi in mejah samopozabe.
Cent’anni je požel številne nagrade, med drugim vesni za montažo in posebne dosežke, nagrado FIPRESCI, nagrado občinstva v Trstu ter nagrado za spodbujanje spolne enakopravnosti na Sarajevskem filmskem festivalu. Za izjemno režijo je Maja Doroteja Prelog prejela tudi nagrado Štigličev pogled Društva slovenskih režiserjev in režiserk. V preteklosti se je uveljavila tudi kot avtorica eksperimentalnih filmov in soustanoviteljica intermedijskega kolektiva RA.
pisateljica in prevajalka Suzana Tratnik
Suzana Tratnik že več desetletij pomembno sooblikuje kulturno krajino Ljubljane kot avtorica, mentorica, urednica, prevajalka in aktivistka, ki v svojem ustvarjanju prepričljivo združuje umetniško dovršenost z družbeno občutljivostjo. V zadnjem dveletnem obdobju je izdala kratkoprozno zbirko Škarje (Škuc, 2023), ki z močnimi, nepredvidljivimi in večplastnimi protagonistkami nadaljuje njeno raziskovanje človekove identitete, medosebnih odnosov in nevidnih družbenih mehanizmov, ki zaznamujejo posameznike. Suzana Tratnik je osemnajst let organizirala in moderirala večere LGBTQ proze in poezije, je selektorica Festivala LGBT filma in dejavna soustvarjalka Škucovega LGBTQ arhiva.
Sodelovala je tudi pri mednarodnem projektu Slovanski zvočni sprehodi, v okviru katerega je bila literarna vsebina preko geolokacijsko podprte mobilne aplikacije dostopna tudi gluhim in naglušnim, v treh prestolnicah – Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Njeno uredniško delo in zavzemanje za kulturno dostopnost dokazujeta, da umetnost za Suzano Tratnik ni nikoli samo namen, temveč tudi prostor solidarnosti, vključevanja in refleksije.
igralec Blaž Šef
Blaž Šef, član ansambla Slovenskega mladinskega gledališča je v zadnjih dveh letih ustvaril niz izjemnih umetniških dosežkov, ki izstopajo tako po interpretativni poglobljenosti kot po izrazni raznolikosti. V obdobju, zajetem v nagrado, je Blaž Šef sodeloval pri številnih domačih in mednarodnih produkcijah, med njimi v predstavah Ljudje, kraji in stvari, Sveta Ivana Klavniška, 1974, Jata, Umirajoči bog Triglav in v gledališkem eseju O govoricah. Njegov umetniški razpon se razteza od natančne psihološke karakterizacije in slogovno virtuozne večjezične igre do avtorskega sooblikovanja uprizoritev in mojstrske vokalne interpretacije. Poleg gledaliških dosežkov izstopajo tudi njegovo delo z mladimi ustvarjalci v projektu Mlado Mladinsko 2, sodelovanje pri sinhronizacijah, radijskih projektih ter vokalna mojstrskost, ki jo je navdušujoče predstavil v izvedbi Zappove mojstrovine The Adventures of Greggery Peccary na Festivalu Ljubljana.
Nagrajenci z županom MOL po vpisu v knjigo in pred začetkom podelitve nagrad v gledališču
Marijan Zlobec