Mladinska knjiga je sprejela v svoj založniški program prav posebno knjigo; pričevanja ljudi o domenci s pomočjo literarizirane izpovedi, v katerih bolniki postanejo literarni liki, vsebina pa je resnična. To je, kot smo slišali na odmevni predstavitvi knjige v Knjigarni Konzorcij, svetovni unikum, ker pa je bilo že napisanih zgodb več, kot jih je objavljenih, in je zunaj že nov razpis za osebna pričevanja o demenci, se kaže možnost, da bi v kasnejših letih izšla še kakšna knjiga.
Tiskovna konferenca, vse fotografije Marijan Zlobec
Knjiga ima naslov Kje so moji ključi, in to brez logičnega vprašanja na koncu, kar je v debati sprožilo pomisel (Mitja Meršol), da gre za slovnično in pomensko napako. Pri demenci se človek ne spominja več in ko sprašuje po svojih ključih, je to izrazito vprašalni stavek. Odgovor je bil, da to ni napaka, ampak so naslov zavestno določili kot povedni, ne pa vprašalni stavek.
Zbirka kratkih zgodb s podnaslovom O življenju z demenco je nastala v okviru projekta za popularizacijo znanosti Znanost na cesti. Zgodbe so zbrali in uredili dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. Saša Novak in Edo Krnić.
Dr. Zdenka Čebašek Travnik
O knjigi, zgodbah o soočanju demence, ki jih prinaša, in z demenco povezanimi tabuji in stigmami se je z dr. Čebašek – Travnik in dr. Sašo Novak pogovarjala Saša Britovšek, ki je v zadnjem trenutku zamenjala sicer napovedano Urško Kaloper, vodjo uredništva priročnikov Mladinske knjige.
Saša Britovšek
Naslovnica
V knjigi Kje so moji ključi je zbranih kar 68 zgodb 27 avtoric in avtorjev, pospremljenih s strokovnimi komentarji psihiatrinje dr. Zdenke Čebašek-Travnik. Zgodbe, ki so nekakšen most med medicino in literaturo, so tako povabilo k dialogu in opomniku, da demenca ni konec vsega, temveč začetek nečesa novega.
Velika udeležba
Avtorice in avtorji zgodb: Alenka Taštanovska, Alex Kama Devetak, Alma Karmin, Anita Caruso, Danica Vuga, Dominik Lenarčič, Edo Krnić, Jana Geiser, Jožica Grum, Jelka Bratec, Karmen Petric, Katja Rade, Luka Bregar, Maša Ficko, Maša Šemrov, Miša Gams, Mojca Čebulj, Mojca Fo, Nataša Bauman, Rok Sanda, Saša Novak, Tadeja Šef, Tamara Deu, Tanja Špes, Tatjana Cvetko, Tatjana Plevnik, Vesna Mikek.
Dr. Saša Novak
O demenci kot neozdravljivi bolezni možganov smo na tiskovni konferenci slišali veliko, kot da bi bili bolj na kakšnem medicinskem predavanju oziroma pogovoru. Presenetljiva je bila ugotovitev, da se zanimanje za demenco kot bolezenski pojav med mladimi povečuje, po drugi srani pa je bila opazna ugotovitev dr. Zdenke Čebašek-Travnik, da je demenco v družini sprva težko opaziti; prej jo opazijo ljudje zunaj družine. Slišali smo nekakšen kriterij, da spoznamo demenco takrat, ko se nekdo desetkrat nečesa ne spomni.
Branje avtorice ene zgodbe
Na vprašanje, ali je možno demenco zdraviti, je bil odgovor, da se jo z določenimi zdravili da zavlačevati ali zmanjšati njen hitrejši razvoj, ne da pa odpraviti.
Zgodba
Najboljši stavek na predstavitvi je bil: “Mi se moramo njim približati, oni se nam več ne morejo. O demenci moramo čim več govoriti. ” (predsednica Združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija Štefanija Lukič Zlobec).
Doktor in profesor Zvezdan Pirtovšek
Demenca je bolezen možganov, ki je posledica kroničnega neozdravljivega propadanja možganskih celic. Ocenjujejo, da ima vsak šesti človek, starejši od 80 let, demenco. Večinoma prizadene osebe, starejše od 65 let, lahko pa se pojavi tudi prej. Razvija se počasi in zahrbtno, postopoma več let. Ocenjuje se, da ima v Sloveniji demenco okoli 35.000 ljudi. Vendar ta bolezen ne prizadene le obolelega, temveč vso družino. To so težke preizkušnje, ki lahko trajajo več let, simptomi pa so pogosto prikriti. Svojci pravijo, da poleg praktičnih informacij, kako naj poskrbijo za obolelega, najbolj potrebujejo uteho, razumevanje in upanje, pa tudi odvezo.
Dr. Saša Novak in Štefanija Lukič Zlobec
Nisem vedela, zakaj je bil Jaša, moj mož in takrat poslanec v državnem zboru, večkrat žalosten, zaskrbljen, a ni znal povedati, kaj mu je. Tudi jaz nisem vedela, kaj se dogaja, in nisem imela nikogar, s komer bi se lahko pogovorila. Ko sva končno izvedela za bolezen, se o njej nisva znala pogovarjati. To je bilo leta 2000, in če bi takrat dobila v roke takšno knjigo, bi nam vsem bilo dosti lažje. – Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija
Doktorji
Kako čudoviti so naši možgani in kako zelo nam lahko ponagajajo. Zbirka zgodb o demenci nastavlja literarno ogledalo najglobljim stiskam posameznika in njegovih bližnjih. V bralcu odpira cel spekter občutij in razmislekov, s pomočjo poučnih strokovnih komentarjev pa tudi (spo)znanj, ki so za družbo in našo prihodnost več kot pomembna. – Mojca Delač, avtorica oddaje Možgani na dlani na Prvem, RTV SLO.
Dr. Zdenka Čebašek Travnik
Želim živeti v svetu, kjer bi lahko o stiskah govorili neobremenjeno in imeli dovolj širine, da jih sprejmemo. Demenco namreč še vedno pogosto skrivamo, bodisi zaradi sramu, bodisi zaradi strahu, jeze, žalosti, obupa in gotovo tudi zaradi neznanja. Sam sem po branju zgodb v knjigi in njihovih komentarjev veliko izvedel – še več pa začutil. Mislim, da je prav ta kombinacija izjemno dragocena. Hvala! – Nik Škrlec, igralec in mojster tehnike pomnjenja.
Dr. Saša Novak med razlago
Demenca je klic k družbeni odgovornosti. Ni dovolj, da bolnikom omogočimo dostojno oskrbo, treba je razumeti tudi stiske svojcev. Kot je zapisano v eni od zgodb, se ob demenci ne spremeni le bolnik, temveč tudi vsi okoli njega. Potrebujemo več podpornih mrež, več razumevanja na delovnih mestih, več odkritih pogovorov v družbi. Te zgodbe so most med medicino in literaturo, povabilo k dialogu. – prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Štefanija Lukič Zlobec in dr. Zdenka Čebašek Travnik
Med objavljenimi zgodbami v knjigi je bila za najboljšo izbrana avtorice Tatjane Plevnik Norcem pamet, revežem denar.
Nova knjiga bi bila hitro možna, ker so se vse avtorice in avtorji odpovedali honorarju.
Slišali smo tudi načrte za predstavitve knjige z branji po Sloveniji.
Prvi bralski vtis je zelo dober in resnično – kot resnica – zanimiv.
Marijan Zlobec