Založba ZRC je predstavila še zadnje nove knjige pred poletnimi počitnicami. Med njimi je prikaz slavnega primorskega gradu Rihemberk. Prvi del zajetne monografije sta uredila Helena Seražin in Miha Preinfalk, ki jo je na tiskovni konferenci v Atriju predstavil.
Miha Preinfalk, foto Marijan Zlobec
To je že tretja knjiga iz zbirke Castellologica Slovenica, kot je povedal Preinfalk; skupnega projekta Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Doslej sta izšli dve odmevni knjigi: Dvorec Betnava in Grad Turjak.
Grb grofov Lanthieri
Sedanja knjiga je posvečena gradu Rihemberk v braniški dolini. Interdisciplinarno zasnovana monografija predstavlja rihemberški grad kot eno najpomembnejših in najmarkantnejših grajskih arhitektur severne Primorske pa tudi širše regije. Prinaša ugotovitve o prvi poselitvi tega prostora v pozni bronasti dobi in obravnava zgodovinske okoliščine nastanka grajske stavbe v srednjem veku pod prvimi lastniki gospodi Rihemberškimi.
Naslovnica
Večina prispevkov obravnava rodbino Lanthieri (po letu 1910 Levetzow-Lantieri), ki je kot lastnica gradu v novem veku vse do leta 1947 pomembno vplivala ne le na stavbni razvoj gradu in njegovo opremo, temveč tudi na življenje Branika ter širše goriške dežele.
Miha Preinfalk, foto Marijan Zlobec
Podrobno so predstavljeni pomembnejši, z gradom povezani zgodovinski dogodki, umetnostno in kulturno življenje na gradu ter vpetost njegovih nekdanjih prebivalcev v lokalno skupnost, njen zgodovinski spomin ter prizadevanja za prenovo in oživitev gradu, vključno z njegovimi sedanjimi krilatimi prebivalci – netopirji. Poglobljeno napisani prispevki so obogateni tudi s kvalitetnim slikovnim gradivom, ki v veliki meri izhaja iz tujih in zasebnih arhivov.
Miha Preinfalk je podrobneje predstavil tako vsebino prve knjige, napovedal vsebino druge, a omenil tudi svoja srečanja s predstavniki rodbine Lanthieri v Gorici, kjer še živijo in so mu odstopili v študijsko uporabo svoj arhiv. Grofica Carolina di Levetzow Lantieri Piccolomini je prispevala tudi uvodni esej v knjigi.
Grad Rihemberk, foto Wikipedija
Prva knjiga
Carolina grofica di Levetzow Lantieri Piccolomini
Počasi, a ne preveč – melodija spominov. Adagio ma non troppo – il suono dei ricordi
Ana Kruh
Sledi prazgodovinske poselitve na griču z gradom Rihemberk nad Branikom
Aleksander Panjek
Gospostvo in skupnost Rihemberk v dinamičnem 16. stoletju
Neva Makuc
Grad Rihemberk in Lanthieriji v novoveških historiografskih in spominskih virih iz Beneške republike
Grad Rihemberk, foto Mateja Pelikan
Ferdinand Šerbelj
Anna Borrini, slikarka goriške družine Lanthieri
Tanja Gomiršek
Rezidence Lanthierijev v Gorici in na Rihemberku konec 18. stoletja. Analiza segmentov inventarnih popisov
Ines Babnik
Rihemberk in njegovi vrtovi
Lucia Pillon
Lanthierijev arhiv v Gorici
Jasna Svetina
Šestdeset let prenove gradu Rihemberk
Jasna Fakin Bajec
Kulturna dediščina Branika in pomen vključevanja domačinov v njeno ohranjanje in razvoj
Jana Laganis, Astrid Ličen
Netopirji in naravovarstveni pomen gradu Rihemberk
Grad Rihemberk, foto WebRes
Primorci bodo knjigo oziroma obe – druga bo izšla čez dva meseca – sprejeli z velikim zanimajem in priznanjem, še posebej v kontekstu pretekle zgodovine, ki še čaka na celovito predstavitev, čeprav so bili gradovi v seriji knjih pri aložbi Viharnik predstavljeni, a je čas za celovito poglobitev v prejšnja stoletja, brez vsakršnih zadržkov in pomislekov ali celo strahu, ker so bile tedanje plemiške in kasneje meščanske rodbine, ki so zgradile gradove na Primorskem večinoma italijanskega rodu in so po koncu druge svetovne vojne in priključitvi Primorske Jugoslaviji izgubile svoje nekdanje premoženje. O tem prva knjiga še ne govori, vprašanje je, če bo druga.
Grad Rihemberk, foto WebRes
Miha Preinfalk je poudaril teritorialnost izbora dosedanjih prvih treh knjig, a ni napovedal nadaljevanje “smeri” razvoja, tako da lahko le ugibamo, a ne naglas, ker je gradov, ki si zaslužijo kar se da podrobno obravnavo, veliko, prav tako kot se kaže zelo velika potreba v vlaganje v razvoj in varovanje kulturne dediščine, ki dela Slovenijo veliko in njeno preteklost bogato.
Verjetno bodo kasneje, ko bo izšla še druga knjiga, sledile predstavitve še na Goriškem, morda celo v okviru EPK.
Marijan Zlobec