Založba ZRC pripravlja v četrtek, 29. maja, ob 11. uri v Atriju predstavitev novih knjig. To pa je njihova letošnja že tretja predstavitev; po februarski in aprilski, kar kaže na uspešo raziskovalno delo večinoma članov različnih znanstvenih inštitutov.
Spomenik Janeza Ciglerja v Višnji Gori
Največje presenečenje je uvrstitev Janeza Ciglerja med slovenske literarne klasike, saj razen kot avtorja prve slovenske povesti Sreča v nesreči med bralci ni užival kakšne slave, še manj pozornosti, smo se pa o njem učili v šoli.
Naslovnica druge knjige
Druga knjiga Zbranega dela Janeza Ciglerja prinaša avtorjeve časopisne objave in duhovno literaturo. Najbolj plodno je bilo njegovo sodelovanje z Novicami, kjer je – z manjšimi prekinitvami – objavljal od prvega letnika leta 1843 pa vse do leta 1862, medtem ko je v Drobtinicah objavil le en prispevek. V komentarju so osvetljeni tudi Ciglerjevi članki v nemščini, ki so bili objavljeni v Ilirskem listu in koroški Carinthii.
Cigler je začel objavljati duhovno literaturo leta 1828, ko je bil zaporniški kurat v jetnišnici na Ljubljanskem gradu, pozneje pa je v prvih letih službovanja v Višnji Gori izdal še nekaj duhovnih knjig. Sprva je objavljal eshatološko literaturo (Molitve za bolnike, 1828; Štiri poslednje reči, 1831; Dober nauk, 1832), nato pa je izdal dva molitvenika (Mašne bukvice, 1832; Duhovni studenc, 1835), ki sta bila ponatisnjena v izjemno visokih nakladah. Leta 1835 so izšli še Kratki nauki. V sklopu duhovne literature komentar predstavlja tudi Ciglerjeva prevoda misijonske literature, povezane z delovanjem Friderika Barage (1833, 1837), ter odpira vprašanje, ali je prav Cigler poskrbel za izdajo Eksercicij Mihaela Hofmana.
Naslovnica prve knjige
Spomnimo še enkrat na izid prve knjige Zbranih del Janeza Ciglerja
Prva knjiga Zbranega dela Janeza Ciglerja vsebuje njegov daljši pripovedni opus in pesmi. Med pripovednimi deli izstopa Sreča v nesreči (1836) kot točka prehoda v izvirno slovensko pripovedništvo. Njeno simbolno vlogo v slovenski literaturi dopolnjujejo interpretacije, ki se vse od začetka 20. stoletja dopolnjujejo in so v Zbranem delu aktualizirane v luči primerjave s sočasnimi literarnimi tokovi. V Deteljici (1863) ter Kortonci (1866) je v nasprotju z uveljavljenim pogledom, da posnemata Srečo v nesreči, prepoznan odmik od Ciglerjeve prve pripovedi z vidika idejnosti in vsebinskih razširitev. Legendarno-literarno Življenje svete Heme (1838) je Ciglerjev avtorski spoj nemških in slovenskih virov o sveti Emi, svetnici narodnih skupnosti na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji. Kot pesnik se je Cigler pridružil čbeličarjem in kasneje objavljal še v Bleiweisovih Novicah. Poleg pesmi, objavljenih v Kranjski čbelici in Novicah, prinaša Zbrano delo tudi dve Ciglerjevi neobjavljeni pesmi. Vsebinsko-zvrstno je pisal po večini basni v verzih in balade.
Knjiga je izšla v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev kot že 291., druga knjiga pa kot 292. Založnik je Založba ZRC, izdajatelj pa Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede.
Tokrat se pojavlja novo uredniško ime. To je dr. Andrejka Žejn.
Dr. Andrejka Žejn je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU; docentka na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Ukvarja se s kritičnim prepisom in jezikoslovno analizo neznanih rokopisov slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja.
Andrejka Žejn se je rodila leta 1977 v Šempetru pri Gorici. Obiskovala je Srednjo Šolo Veno Pilon v Ajdovščini, diplomirala je iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi doktorirala s temo Določitev poteka izoleks v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem. Po diplomi je bila eno leto asistentka na Univerzi v Novi Gorici. Leta 2005 je začela sodelovati pri izdelavi narečnega slovarja Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten pod vodstvom dr. Ludvika Karničarja na Inštitutu za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu, sprva kot študentka na izmenjavi in nato kot honorarna sodelavka Avstrijske akademije znanosti. Od leta 2007 do leta 2011 je delo na projektu nadaljevala kot sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Od leta 2015 naprej je sodelavka Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec