Slovenska matica in založba Mladika iz Trsta prijazno vabita na predstavitev Zbornika za Borisa Paternuja in Marka Sosiča, ki bo v sredo, 7. maja, ob 18. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Naslovnica
Zbornik za Borisa Paternuja in Marka Sosiča (ur. Vilma Purič), ki je izšel pri Založbi Mladika, objavlja predavanja s simpozija na 32. Primorskih slovenističnih dnevih, ki so potekali aprila 2023 ter so bili posvečeni življenju in delu akademika dr. Borisa Paternuja in pisatelja Marka Sosiča.
Dr. Boris Paternu, foto Wikipedija
V zborniku se s poglobljenimi zapisi orišejo portreti dveh eminentnih predstavnikov slovenske sodobne literarne vede in književnosti.
Dr. Boris Paternu (1926–2021) velja za enega vodilnih literarnih strokovnjakov na Slovenskem druge polovice 20. stoletja.
Rojen je bil 5. junija 1926 v Predgradu. Kot gimnazijec je deloval v NOB. Leta 1951 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, leta 1960 pa tam doktoriral s tezo Idejno in estetsko teoretično izhodišče realizma v Levstikovi literarni kritiki (v knjigi pod naslovovm Estetske osnove Levstikove literarne kritike, 1962). Na Filozofski fakulteti je predaval od leta 1961, od leta 1972 kot redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Leta 1979 je bil izvoljen za dopisnega, leta 1985 pa za rednega člana SAZU. S predavanji je gostoval na tujih univerzah, največkrat v Celovcu in Trstu.
Leta 1979 je zasnoval simpozij Obdobja v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi in bil v letih 1979, 1980, 1981, 1986 in 1995 njegov predsednik. Leta 1966 je postal sourednik Slavistične revije, od leta 1987 do leta 1991 je bil član glavnega uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije, od leta 1990 do leta 1992 pa član uredniškega odbora nove izdaje Brižinskih spomenikov. Upokojil se je leta 1994.
Najprej se je ukvarjal s pripovedništvom 19. stoletja in začetki slovenske literarne kritike. Vodil je skupinsko raziskavo povojne literature (Slovenska književnost 1945−1965, I-II), v njenem sklopu je z generacijskega vidika obdelal liriko. V razpravah je obravnaval smeri in sloge slovenske književnosti od reformacije do sodobnosti. Podrobno se je ukvarjal s pesnikom Francetom Prešernom. Vodil je raziskavo o pesništvu upora iz obdobja 1941−1945 in uredil antološko izdajo v štirih knjigah. Literarno zgodovino je prenavljal s postopki imanentne interpretacije ter pozneje sprejemal pobude modernih teoretičnih in metodoloških smeri. Tematsko in jezikovno-stilno obravnavo literarnih del in avtorskih opusov je združeval s strukturnimi in recepcijskimi vidiki v integralno interpretacijo. V literarni zgodovini je raziskoval časovne oziroma obdobne sloge. Prizadeval si je pojasniti evolucijsko dinamiko slovenske literature, zlasti poezije, in v njej odkriti značilne tipološke poteze. Ob tem je teoretično in metodološko utemeljeval svoje poglede in dognanja. Uredil je antologijo slovenske poezije v makedonščini Slovenečka poezija (1972) in dvojezično antologijo Na zeleni strehi vetra − Auf dem grünen Dach des Windes (1980), pa tudi antologije s spremnimi razpravami.
Umrl je 26. novembra 2021 v Trstu.
Marko Sosič, foto Luca Quaia
Besedno ustvarjanje Marka Sosiča (1958–2021) izvira iz tržaškega družbeno-kulturnega okolja, saj je Trst s kraško okolico osrednji dogajalni prostor več njegovih romanov in kratkih zgodb, med katerimi izstopa kratki roman Balerina, Balerina (1997).
Režiser in pisatelj Marko Sosič je bil rojen 22. decembra 1958 v Trstu. Diplomiral je iz režije na Akademiji za gledališko in filmsko umetnost v Zagrebu leta 1984.
Režiral je v različnih slovenskih in italijanskih gledališčih ter za televizijo. Je avtor in režiser vrste radijskih iger, ki jih je posnel za slovenski radio v Trstu. Kratko prozo je začel objavljati v Sodobnosti in Mladju ob koncu osemdesetih let. Bil je umetniški vodja Slovenskega Narodnega Gledališča v Novi Gorici od leta 1991 do 1994, ter umetniški vodja in ravnatelj Slovenskega Stalnega gledališča v Trstu med letoma 1999 in 2003 ter letoma 2005 do 2009. V sezonah 2003/2004 in 2004/2005 je opravljal funkcijo selektorja nacionalnega slovenskega gledališkega festivala Borštnikovo srečanje, bil pa je tudi selektor za festival Teden slovenske drame v Kranju.
Znan je tudi po svojih proznih delih. Objavil je zbirko novelet Rosa na steklu (založba Devin – Trst, 1990), avtobiografsko gledališko kroniko Tisoč dni, dvesto noči (založba Branko, Nova Gorica, 1996), kratki roman Balerina, Balerina (založba Mladika – Trst, 1997), ki se je uvrstil med finaliste za Kresnikovo nagrado, ter roman Tito, amor mijo (Študentska založba Litera – Maribor, 2005). S tem romanom je bil med nominiranci za Nagrado Prešernovega sklada in se uvrstil med finaliste za Kresnikovo nagrado. Zbirka kratkih zgod Iz zemlje in sanj je bila nominirana za najboljšo knjigo leta ter uvrščena v ožji izbor za nagrado Fabula 2012.
Prejel je nagrade: Prvomajska nagrada za študijski film Pomladni posmehi, priznanje za kratkometražni dokumentarni film Hod na predstavitvi zagrebške filmske Akademije v Münchenu, dve Zlati paličici za režijo predstav za otroke, nagrado Vstajenje za kratki roman Balerina, Balerina, ki je prejel tudi posebno priznanje Umberto Saba in prvo nagrado Città di Salò 2005. Slovenski Pen Club je leta 2007 predlagal njegov roman Balerina, Balerina za mednarodno nagrado Strega europeo.
Umrl je 3. februarja 2021.
Na predstavitvi bodo sodelovali avtorji prispevkov v zborniku, prof. dr. Irena Novak Popov, akad. prof. dr. Milček Komelj, prof. dr. Igor Škamperle, urednica zbornika dr. Vilma Purič in predstavnica založbe Nadia Roncelli.
Dogodek soorganizirajo Založba Mladika, Slavistično društvo
Marijan Zlobec