Mladinska knjiga vabi na predstavitev treh izvirnih leposlovnih del in ene prevodne novosti, ki bo v četrtek, 24. aprila, ob 11. uri v Knjigarni Konzorcij.
Branko Šömen, foto Jure Zauneker
Urednica Nela Malečkar bo skupaj z avtorji predstavila zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna, in novi roman Trafikant Romana Rozina, ki sta izšla v zbirki Nova slovenska knjiga, ter Kamp, romaneskni prvenec novinarke Alenke Vesenjak, ki je izšel v zbirki Prvenci.
Napovedali bodo tudi obisk nemškega publicista in pisatelja Normana Ohlerja in izid njegove nove knjige LSD za mamo v prevodu Aleša Učakarja.
Pisatelj, scenarist, pesnik in publicist Branko Šömen je v novi knjigi zbral šest novel in jim dal naslov po svoji baladi iz zlatih časov slovenske popevke Človek, ki ga ni (prepevala jo je Majda Sepe, avtor je dobil prvo nagrado za besedilo na Festivalu zabavne glasbe v Opatiji).
Uvodna intonacija je posvečena nedavno umrlemu prijatelju, s smrtnostjo pa so zaznamovane tudi novele, postavljene v različne kraje in čase: v Jeruzalem, oddaljeno junaško zgodovino templjarskih vitezov, Mozartov čas in povojno slovensko zgodovino. V zadnji noveli, ki jo pisatelj imenuje za ponesrečen poskus življenjepisa, pa izvemo, kako pogosto se je sam soočil s smrtjo, jo izzival in ji ubežal. Mogoče ga prav zato še močneje navdihuje življenje kot šahovska igra na črno beli plošči spoznanj, dejanj, želja in možnosti.
Branko Šömen (1936) se je rodil v Mariboru. Po študiju primerjalne književnosti je deloval kot radijski novinar in urednik na Radiu Ljubljana in Mladini. Veliko se je ukvarjal s filmom kot avtor scenarijev in kritik. Od leta 1983 živi v Zagrebu, kjer je med letoma 1988 in 1999 predaval filmski scenarij na Akademiji dramskih umetnosti.
Roman Rozina, foto MK/Lovro Rozina
Roman Rozina (1960) je samostojni književnik in dobitnik nagrade kresnik 2022.
Na Izlakah je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo v Trbovljah, v Ljubljani je končal študij novinarstva (1984). Zaposlil se je pri lokalnem časopisu v Zagorju, zatem delal na nacionalni televiziji, bil samostojni novinar, delal na razvojni agenciji in je zdaj samostojni književnik.
Od 1997 se ukvarja s publicistiko, povezano z zasavsko sedanjostjo in preteklostjo, napisal je kakšnih trideset tovrstnih del. Z leposlovjem se je začel ukvarjati pozno. Za kratke zgodbe je prejel nekaj nagrad, prva je bila nagrada revije Sodobnost (2009). Za roman Županski kandidat Gams je prejel modro ptico (2014), dvakrat je bil nominiran tudi za nagrado kresnik (2011, 2017).
Naslovnica
Novi roman Trafikant s kresnikom nagrajenega avtorja prinaša pogled v mehanizem, kako se resnica spreminja v metaforo, ta pa razkriva skrivne mehanizme tega sveta.
Roman Rozina, ki je s Sto let slepote leta 2022 osvojil kresnika, je napisal novo zgodbo, ki se povsem razlikuje od vseh njegovih dosedanjih del. V romanu Trafikant sledimo številnim zgodbam in likom, ob čemer imamo občutek, da smo se znašli sredi slik Hieronymusa Boscha. S to razliko, da Rozinove slike ne odslikavajo renesanse, ampak današnji čas, ki ga zaznamujejo politične represije, medčloveška odtujenost, nezmožnost ustvarjanja solidarne skupnosti, epidemije laži in teorije zarot.
Odsotnost sporazumevanja se kaže kot »obilje besed in govorjenja, kar zbuja vtis, da smo močno medsebojno povezani, poslušani in slišani, čeprav predvsem odpiramo usta in si mašimo ušesa,« pravi v sklepni besedi Romana Rozin. Zato iz kaosa in številnih koščkov resnic ne moreta nastati red in monolitna zgodba – pač pa je nastal roman o nastajanju romana Trafikant Romana Rozine, skupaj s številnimi izsledki mlade raziskovalke Romane Rozin, ki skuša pojasniti čim več skrivnosti.
Naslovnica
V svojem prvencu Kamp nam avtorica Alenka Vesenjak z blago ironijo in veliko mero naklonjenosti približa kamp, to nadvse priljubljeno poletno počitniško mravljišče.
Življenje v prikolicah in šotorih ima svoja pisana in nenapisana pravila, še posebno, če je kamp namenjen le nudistom. Dolgoletni pavšalisti se med seboj poznajo, imajo ustaljene navade, baldahine, ograje, zabave in zeliščni liker FKK, postajajo si podobni ne glede na nacionalno pripadnost. V oči bodejo prišleki ali pa tisti, ki odstopajo od ustaljenih vzorcev. Med njimi sta tudi Ana in Iva, mama in hči, ki se jima je s smrtjo moža in očeta življenje obrnilo na glavo.
Kampisti so bili vznemirjeni. Vstajali so z ležalk, se nehali zvirati po supih, nekateri so si hiteli prižigati cigarete. Povsem nepovabljena se je pomolu približevala novodobna jahta, na njej pa oblečeni ljudje. Dva sta stala na premcu in zrla proti pomolu, kjer so mrgolela gola telesa. Črna jahta ostrih linij, s katere se prav gotovo nikoli ni slišal komad Gente di mare, se je zdela kot grožnja, v glavah najbolj vznemirjenih kampistov celo kot vojna napoved. Motor na jahti se je ustavil, tiho se je zibala v zalivu, kot da se ne bo nikoli več premaknila. Nudisti so se postavili eden ob drugega na pomolu, spominjali so na živi zid. Čez travnik je tekel Boris, kroksi so se mu pogrezali v rdečo zemljo.
Alenka Vesenjak, literarna komparativistka in sociologinja kulture, deluje kot novinarka in urednica v uredništvu za kulturo STA. Po pisanju in objavah kratkih zgodb se je odločila za daljšo formo in Kamp je njen literarni prvenec. V prostem času rada teče in vesla.
Marijan Zlobec