Ko Mira v avstrijski prestolnici sede v avto, da bi se odpravila na Koroško, ve, da jo čaka težka naloga: ostarelo mater Ani mora pripraviti na selitev iz hiše, v kateri je kot vdova z otrokoma našla zatočišče. Romanje v notranjost Mirinega otroštva je vračanje k dolgo zamolčanim življenjskih zgodbah prednikov.
Maja Haderlap pripoveduje o življenju treh generacij žensk, o njihovi vpetosti v vsiljene in ponotranjene modele ter o boju za avtonomijo. Tako kot avtoričin prelomni prozni prvenec Angel pozabe so tudi Ženske v temi hkrati družinski roman in roman o iskanju identitete in pripadnosti v sodobni družbi. To je zgodba o izgubi in krivdi, a tudi o znova najdenih bližinah.
Maja Haderlap je bila rojena 8. marca 1961 v Železni Kapli/Bad Eisenkappel na avstrijskem Koroškem. Po maturi na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu je študirala gledališke vede in germanistiko na Univerzi na Dunaju. Med študijem je bila na gledališki praksi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu in v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Doktorirala je leta 1989 s temo Die Grundzüge der slowenischen Kulturpolitik in Kärnten von 1946 bis 1976 und der Funktionswandel des slowenischen Laienspiels sowie seine Bedeutung für die slowenische Kulturpraxis in Kärnten. Disertacija je izšla v slovenskem prevodu leta 2001 pri založbi Drava v Celovcu: Med kulturo in politiko. Slovenska gledališka dejavnost na Koroškem 1946–1976.
Od leta 1989 je predavala na Univerzi v Celovcu (Alpen-Adria-Universität Klagenfurt). Med letoma 1992 in 2007 je bila zaposlena kot vodja dramaturgije v Mestnem gledališču v Celovcu (Stadttheater Klagenfurt).
Od leta 2008 živi kot svobodna pisateljica v Celovcu.
Naslovnica
Literarna dela:
Žalik pesmi. Celovec/Trst: Drava/ZTT 1983.
Bajalice. Celovec/Trst: ZTT 1987.
Gedichte Pesmi Poems. Prevod Klaus D. Olof, Tom Priestly, Marija Smolić, John L. Plews. Celovec: Drava 1998.
Engel des Vergessens. Göttingen: Wallstein 2011
langer transit. Göttingen: Wallstein 2014
Roman Engel des Vergessens je doslej preveden v slovenščino (Angel pozabe, prevod Štefan Vevar, Maribor: Litera 2012), v italijanščino (2014), v francoščino (2015), v arabščino (2015), v angleščino (2016), in v češčino (2016), pesniška zbirka langer transit pa v slovenščino (dolgo prehajanje, prevod Štefan Vevar, Ljubljana: Cankarjeva založba 2015).
Maja Haderlap piše tudi eseje, radijske igre, dramske priredbe in operna besedila. Pripravila je dramsko priredbo romana Engel des Vergessens za dunajski Akademietheater, ki je krstno uprizoritev doživela 8. septembra 2015. Slovenska odrska priredba (avtor Igor Pison) je doživela krstno uprizoritev 14. marca 2014 v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana. Njeno operno besedilo Paradies oder Nach Eden. Eine musikdramatische Reprise. (glasba Nana Forte), je doživelo krstno uprizoritev 22. septembra 2016 v Vorarlberger Landestheater v Avstriji.
Maja Haderlap je kot pesnica začela v slovenskem jeziku pravzaprav v regionalni literarni tradiciji. Njeni pesniški zbirki iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, Žalik pesmi in Bajalice, napotujeta z naslovoma v mitske korenine in magično izrekanje, a dihata sodobno senzibiliteto, poetiko ter avtentično osebno in kolektivno zgodbo. Njeno pesnjenje na celovški gimnaziji in potem na Dunaju, kjer je študirala gledališke vede in nemščino, je bilo združeno s sodelovanjem v uredniški druščini prve zares literarne revije koroških Slovencev, mladje – po vrnitvi v Celovec je za dve leti prevzela tudi vodenje uredništva. Potem ko jo je slovenska kritika že spoznala in z nagrado Prešernovega sklada tudi potrdila kot pomembno pesnico v narojenem jeziku, je Maja Haderlap izrekla prve svoje nemške verze. Te pesmi so se potem množile, se pojavile s slovenskimi v istih izdajah – in se nazadnje osamosvojile. A zadnja pesniška zbirka langer transit, pozneje prevedena kot slovensko dolgo prehajanje, objavljena več kot 30 let po Žalik pesmih, priča, da dokončne ločitve od narojenega jezika ni – vsekakor ne, če pesniška subjektiviteta in njena avtorica koreninita v grapah, kamor je zgodovina odlagala najbolj obupane in zagrizene borce na mrtvih stražah dveh kultur. Tu se vprašanja identitet postavljajo drugače kot se kažejo v ozkih nazorih. Vse je povezano z vsem, najbolj seveda z jezikom oziroma jezikoma, slovenskim in nemškim, hkratnima, a vendar umeščenima na dva konca, med katerima je morala pesnica preiti dolgo pot, premagati predsodke in anateme in predvsem umestiti lastni habitus. Na tej poti je nastal tudi Angel pozabe, roman o manjšinski skupnosti na družbenem obrobju, odrešujoča, iskrena pripoved, ki je nagovorila bralce v Avstriji, Evropi in zdaj že tudi drugod z aktualnostjo vprašanj o pripadnosti in identiteti v sodobnih družbah. Resnične in navidezne besedne stiske pa prej ali slej razreši samo zavezanost avtentičnemu glasu, tej ultimativni ustvarjalni etiki: »Pusti peti moj’ga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril!« – rečeno z besedami pesnika, ki mu je lira enako suvereno pela v istih dveh jezikih.
Nagrade in odlikovanja (izbor)
1983 Förderungspreis des Landes Kärnten für Literatur (nagrada sklada dežele Koroške za literaturo)
1989 nagrada Prešernovega sklada
2011 Ingeborg Bachmann-Preis (nagrada Ingeborg Bachmann)
2011 Buchpreis der Stiftung Ravensburger Verlag (nagrada sklada založbe Ravensburger)
2012 Rauriser Literaturpreis (literarna nagrada Rauris)
2012 Bruno- Kreisky Preis (nagrada Bruna Kreiskega)
2012 Würdigungspreis des Landes Kärnten für Literatur (priznanje dežele Koroške za literaturo)
2014 nagrada MIRA
2015 Prix du Premier roman étranger (nagrada za prevodni prvenec)
Za literarni prispevek k umeščanju manjšinske problematike v avstrijski, širši nemško govoreči in evropski prostor ter za njene zasluge pri uveljavljanju medkulturnega dialoga ter zgodovinskega ozaveščanja je prejela priznanja:
Maja Haderlap na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023, foto Wikipedija
2011 Großes Goldenes Ehrenzeichen des Landes Kärnten (veliko zlato odličje dežele Koroške)
2012 Dr. honoris causa Alpe-Adria-Universität Klagenfurt (častni doktorat Univerze v Celovcu)
2013 Vinzenz Rizzi-Preis (Rizzijeva nagrada)
2015 red za zasluge Republike Slovenije
Leta 2016 je bila sprejeta v Deutsche Akademie für Sprache und Dichtung, Darmstadt (Nemško akademijo za jezik in poezijo v Darmstadtu). (Podatki so iz objave SAZU do konca leta 2017).
Dopisna članica SAZU v razredu za umetnosti (2017)
Avstrijska državna nagrada za umetnost (2019)
Avstrijska literarna nagrada mednarodne družbe Christine Lavant na Dunaju (2021)