Med novimi knjigami Založbe ZRC jih več, – že od prve izdaje v elekronski obliki -, vzbuja širši javni interes, tako kot so zasnovane za vso Slovenijo. Nova knjiga Prevozna revščina v Sloveniji je nekaj posebnega, saj je izraz revščina tu bolj skrivnosten kot se zdi. Najprej bi pomislili, da smo kot narod tako revni, da si ne moremo kupiti nobenega prevoznega sredstva. Pojem revščina je bolj kot ne individualen, seveda pa je lahko revna vsa država. Znamenita je sintagma prag revščine.
Urednik dr. Matej Gabrovec
Kot avtorji so navedeni Matej Gabrovec, Jernej Tiran, Marjeta Benčina, David Bole, Maruša Goluža, Simon Koblar, Primož Pipan, Lidija Živčič.
Urednika knjige sta Matej Gabrovec in Jernej Tiran.
Knjiga obravnava prevozno revščino – pojav, ko posameznik ali gospodinjstvo nima ustreznega prevoza do zanj ključnih storitev in dejavnosti ali si ga težko privošči. Na podlagi te definicije so avtorji oblikovali devet kazalnikov za merjenje prevozne revščine.
S prostorskega vidika so prevozno revščino v Sloveniji preučili z analizo dostopnosti javnega prevoza, ki je najbolj univerzalen, obenem pa ključen prevozni način za ljudi brez lastnega vozila. S socialnega vidika so identificirali ključne deležnike in potencialne ranljive skupine ter preučili njihove težave s pomočjo intervjujev in delavnic.
Na podlagi vseh analiz so na participativen način pripravili seznam desetih ukrepov za preprečevanje in blaženje prevozne revščine. Z zelenim prehodom in predvidenim zvišanjem cen goriva bo pojav prevozne revščine vse bolj aktualen in pereč, še posebej v Sloveniji, ki jo v velikem delu države zaznamujeta razpršena poselitev in odvisnost od avtomobila.
Urednik dr. Jernej Tiran
Obrazložitev Prevozne revščine v knjigi
“Prevozna revščina je vsebinsko kompleksen in večplasten pojav, ki zavzema številne oblike in ima tudi prostorsko razsežnost. Slovenija ima enega največjih deležev izdatkov za mobilnost v Evropski uniji, zaradi česar je ob razpršeni poselitvi in odvisnosti od osebnega avtomobila v kontekstu prihodnjih sprememb (podnebni prehod, visoke cene goriva) zelo ranljiva. Pričujoča knjiga je nastala na podlagi rezultatov ciljnega raziskovalnega projekta Mobilnostna revščina v Republiki Sloveniji. V raziskavi smo oblikovali definicijo prevozne revščine, določili kazalnike za njeno merjenje, pojav na primeru Slovenije preučili s prostorskega in socialnega vidika ter oblikovali ukrepe za njeno preprečevanje in blaženje. Prevozno revščino smo opredelili kot pojav, ko posameznik ali gospodinjstvo nima ustreznega prevoza do zanj ključnih storitev in dejavnosti ali si ga težko privošči. Ker gre za razmeroma nov koncept, se kazalniki za ugotavljanje in preučevanje prevozne revščine šele uveljavljajo. Na podlagi definicije prevozne revščine smo oblikovali devet kazalnikov za njeno merjenje. S prostorskega vidika smo prevozno revščino v Sloveniji preučili z analizo dostopnosti javnega prevoza, ki je najbolj univerzalen, obenem pa ključen prevozni način za ljudi brez lastnega osebnega vozila. V kombinaciji s podatkom o številu oseb, ki živijo pod pragom revščine, smo na ravni Slovenije in statističnih regij podali tudi grobo oceno o številu prevozno revnih. Upoštevaje vozne rede ob delavnikih je na ravni države dobrih 60.000 prevozno revnih prebivalcev, največji delež pa je v pomurski statistični regiji. Analizirali smo tudi vrzeli v ponudbi javnega prevoza in predlagali ukrepe za izboljšavo njegove ponudbe. S socialnega vidika smo identificirali ključne deležnike in potencialne ranljive skupine z vidika prevozne revščine (ženske, starejši, otroci in mladostniki, invalidi, pacienti, Romi, prosilci za azil, begunci in drugi tujci ter revni zaposleni in brezposelni) ter preučili njihove težave s pomočjo intervjujev in delavnic. Med drugim smo ugotovili, da se ranljivost zaradi različnih osebnih okoliščin močno poveča v povezavi z nizkim dohodkom in lokacijo bivanja s slabo dostopnostjo do ustreznega prevoza. Na podlagi vseh analiz smo na participativen način pripravili seznam desetih ukrepov za preprečevanje in blaženje prevozne revščine. Nekateri ukrepi so splošni, nekateri pa ciljno naravnani na podlagi gostote poselitve, vsi pa so prilagojeni slovenskemu kontekstu. Z zelenim prehodom in predvidenim zvišanjem cen goriva bo pojav prevozne revščine vse bolj aktualen in pereč, še posebej v Sloveniji, ki jo v velikem delu države zaznamujeta razpršena poselitev in odvisnost od avtomobila. Zato je smiselno, da se prevozno revščino tudi v prihodnje sistematično spremlja in meri.”
Izdajatelj knjige je Geografski inštitut Antona Melika. Izšla je v zbirki Georitem 34 v trdi obliki in E-objavi.
Avtor fotografije na naslovnici je Matej Gabrovec (Potniki na avtobusni postaji v Ljubljani niso zaščiteni pred vremenskimi neprilikami).
Knjiga je nastala v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Mobilnostna revščina v Republiki Sloveniji (V6-2251), ki so ga izvajali ZRC SAZU, Urbanistični inštitut Republike Slovenije in FOCUS, Društvo za sonaraven razvoj, sofinancirali pa Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Ministrstvo za naravne vire in prostor in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, ter v okviru raziskovalnega programa Geografija Slovenije (P6-0101),ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Fotografi: Anselm, Arlessa, Polona Avanzo, Rasto Božič, Saša Despot, Matej Gabrovec, Matjaž Geršič, Simon Koblar, Blaž Komac, Janez Nared, Vid Ponikvar, Aljoša Rehar, Andrej Tarfila, Nebojša Tejić, Marko Zaplatil.
Kartografa: Simon Koblar, Manca Volk Bahun
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec