Iz dejavnosti več slovenskih založb se kaže bogastvo našega znanstvenega raziskovanja, in to na premnogih področjih, tako da se lahko le čudiš, kaj vse je redmet raziskovanj in koliko ljudi posveča svojo temeljno dejavnost raziskovanju in znanosti. Založba ZRC je med vodilnimi, saj pokriva celo vrsto inštitutov. Ševilo zaposlenih v njih je primerljivo s kakšno fakulteto ali univerzo.
Dr. Tanja Fajfar – Znanstvena sodelavka, raziskovalka na Oddelku za terminologijo ZRC SAZU, foto ZRC
Na zadnji tiskovni konferenci v Atriju so poleg uniform JLA in slovenskih izseljencev v Kanadi segli na področje leksike. Izdajanje panožnh slovarjev je že dolgoletna praksa in nekakšen tekst, do kje seže terminologija, koliko je splošno znana, manj znana ali popolna neznanka (v širši javnosti).
Predstavili so nov Agronomski terminološki slovar. Glavne urednice so: Tanja Fajfar, Mateja Jemec Tomazin in Valentina Usenik
Leto: 2025
Dr. Mateja Jemec Tomazin – Vodja Jezikovnotehnološkega razvojnega centra – JetRCe, znanstvena sodelavka, docentka, raziskovalka na Oddelku za terminologijo
Agronomski terminološki slovar vključuje termine z dvanajstih strokovnih področij, in sicer agrarne ekonomike, agrometeorologije, fitomedicine, kmetijske tehnike, pašništva, pedologije, poljedelstva, sadjarstva, travništva, urejanja prostora, vinogradništva in vrtnarstva.
4388 terminov
Obsega 4388 terminov, ki imajo definicijo ali pa uporabnika slovarja usmerjajo k prednostnemu terminu. Z jasnimi in natančnimi definicijami uporabnikom ponuja zanesljive terminološke informacije o pojmovnem svetu agronomije, z usmerjanjem k prednostnim terminom pa prispeva k poenotenju terminologije. Namenjen je zlasti strokovnjakom s področja agronomije, koristil pa bo vsem, ki se s pridelavo rastlin ukvarjajo ljubiteljsko in potrebujejo verodostojno informacijo s tega področja.
V slovar je vključenih tudi 3994 angleških ustreznikov, ki bodo olajšali mednarodno sodelovanje na področju agronomije.
Naslovnica
Poleg omenjenih glavnih urednic so sodelovali še drugi avtorji: Rajko Bernik, Franci Aco Celar, Rozalija Cvejić, Jure Čop, Tanja Fajfar, Zalika Črepinšek, Marko Flajšman, Matjaž Glavan, Helena Grčman, Metka Hudina, Mateja Jemec Tomazin, Nina Kacjan Maršić, Lučka Kajfež Bogataj, Darja Kocjan Ačko, Miran Lakota, Rok Mihelič, Gregor Osterc, Anton Perpar, Marina Pintar, Tjaša Pogačar, Tomaž Prus, Denis Rusjan, Andrej Simončič, Denis Stajnko, Andreja Sušnik, Stanislav Trdan, Valentina Usenik, Janko Verbič, Matej Vidrih, Vesna Zupanc in Ana Žust.
Založnik je Založba ZRC, izdajatelj Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Knjiga je izšla v zbirki Slovarji, ki jo vodi urednik Kozma Ahačič.
Iz recenzij, objavljenih v knjigi
Slovar je namenjen agronomom, študentom tega področja in prevajalcem, obenem pa tudi vsem ostalim, ki se z agronomijo srečajo le občasno (npr. novinarjem, tolmačem, križankarjem). Vsebuje podatke o pravilnem zapisu in naglasitvi iztočnic, besedni vrsti iztočnic in njihovi sklanjatvi, izgovor (če je iztočnica v celoti ali v delu (pisno) citatna), nato pa še definicije v obsegu ene povedi (tj. v obsegu uvrščevalne in razločevalnih sestavin), normativno urejenost sopomenk in na koncu angleške ustreznike. Oblikovanje slovarja omogoča preglednost teh podatkov in lajša iskanje tistega, kar uporabnika zares ali najbolj nujno zanima. Redakcijski postopek, ki so mu avtorji in avtorice sledili, je tako v svetu kot pri nas uveljavljen terminografski postopek s standardizacijsko vrednostjo. To pomeni, da področje agronomije ne le popisuje, temveč ga tudi sistematično členi in ureja. V izhodišču ima pojmovni pristop, ki so ga v Oddelku za terminologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU natančno in premišljeno zastavili že pred tremi desetletji ter ga vse od takrat skrbno uresničujejo.
Izr. prof. dr. Nataša Logar, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
Ocenjujem, da je Agronomski terminološki slovar premišljeno zasnovan in dosledno pripravljen po zastavljenih terminografskih načelih ter je tako v slovenskem kot tudi širšem prostoru pomembna in visoko kakovostna pridobitev za področje agronomije ter sorodnih ved. Njegovo vrednost lahko prepoznamo tudi v okviru terminologije, predvsem zaradi izkazanih prizadevanj za poenoteno terminologijo izbranega področja in izkazane skrbi za urejenost ter razvoj slovenske terminologije. Avtorice in avtorji suvereno razrešujejo terminološke zagate, zaradi česar slovar postaja nepogrešljiv priročnik za učinkovito strokovno komunikacijo, zlasti pripravo znanstvenih in strokovnih besedil s področja agronomije in sorodnih ved. Na podlagi navedenega lahko sklenem, da najnovejši terminološki slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, bistveno prispeva k širjenju novih znanstvenih spoznanj.
Izr. prof. dr. Natalija Ulčnik, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
Termini s področja kmetijske tehnike so bili sistematično zbrani, natančno terminografsko obdelani in ob doslednem upoštevanju terminoloških načel predstavljeni v slovarski obliki. Metodološko slovar sledi preverjenemu in dodelanemu pristopu preteklih terminoloških slovarjev, katerih priprava ima v slovenskem prostoru bogato tradicijo. Slovar bo strokovnjakom s področja kmetijske tehnike predstavljal zanesljiv terminološki vir in koristen pripomoček pri delu ter strokovnem sporazumevanju. Njegova izdaja pa bo v širšem smislu dragocena tudi za sistematizacijo in razvoj slovenske terminologije ter za pripravo še obsežnejšega slovarja, ki bo vključeval še podrobnejšo terminologijo s tega področja.
Doc. dr. Peter Berk, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru
Pričujoči znanstveni terminološki slovar predstavlja pomemben mejnik za jezik kmetijske stroke ter prepotreben in dragocen pripomoček za strokovno sporazumevanje. Zasluga za njegov nastanek gre strokovnjakom, ki so združili moči ter zbrali in uskladili terminologijo, ključno za razumevanje in razvoj agronomije kot znanstvene discipline in njene praktične uporabe. Posebna vrednost slovarja se kaže v tem, da ne le sistematično ureja terminologijo po posameznih področjih agronomije, temveč predstavlja tudi odlično osnovo za nadaljnje širjenje in dopolnjevanje slovarskih zapisov v prihodnosti. Veseli me, da bo slovar na voljo tudi v elektronski obliki, kar bo še dodatno izboljšalo njegovo dostopnost in olajšalo uporabo. Prepričana sem, da bo slovar pomembno prispeval k boljšemu razumevanju in poenotenju terminologije v kmetijstvu ter postal dragoceno orodje za študente, raziskovalce in strokovnjake na področju agronomije. Njegova uporaba bo zagotovo obogatila njihovo delo in prispevala k nadaljnjemu razvoju stroke.
Doc. dr. Silva Grobelnik Mlakar, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru
Izdelava Agronomskega terminološkega slovarja je pomembna in obširna naloga, saj je iskanje ustreznih terminov za opis pomembnih dogodkov in procesov v naravi ter človekovih posegov vanje tisto, kar je nujno potrebno pri strokovnih zapisih, ki morajo biti jasni in vsem razumljivi. Agrometeorologija je veja znanosti, vpeta med meteorologijo (fiziko atmosfere) in agronomijo (praktično vejo gospodarstva). Zato je strokovnih izrazov za te odnose izjemno veliko. Pri obravnavi okolja rastlin in živali moramo biti posebno pozorni na prizemno plast atmosfere, v kateri te živijo in za katero veljajo številne zakonitosti, ki se močno razlikujejo od tistih, ki veljajo za atmosfero v širšem smislu. Pri strokovnih in znanstvenih zapisih in ugotovitvah je pomembna uporaba terminov, ki so jasno definirani v priročnikih, kot so terminološki slovarji in podobni viri, in prav v tem je pomen njihove izdelave.
Zasl. prof. dr. Andrej Hočevar, upokojeni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
V začetku 60. let prejšnjega stoletja je med različnimi terminološkimi slovarji Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo (sedaj Biotehniška fakulteta UL) izdala tudi strokovni terminološki slovar za področje travništva in pašništva. V njem je mogoče najti razlage številnih v takratni stroki ‘živih’ pojmov. Mnogi od teh danes sploh niso več v uporabi in jih današnji slovar ne zajema, predstavljajo pa pomemben zgodovinski element v poznavanju stroke. Velike spremembe v kmetijstvu so prinesle veliko novega. Tudi v travništvu se danes srečujemo z mnogimi termini, ki jih v preteklosti ni bilo. Zato je nov terminološki slovar z danes uporabljano terminologijo pravzaprav nujen. Avtorji so v slovarju postavili jasne definicije za številne termine z namenom natančnega vsebinskega poenotenja posameznih pojmov. Strokovnjaki smo takšen slovar že zelo pogrešali. Prepričan sem, da bo v veliko pomoč predvsem tistim, ki šele spoznavajo travniško stroko. Poleg tega bo slovar zaradi natančnih razlag posameznih terminov v veliko pomoč tudi vsem, ki se s travništvom poklicno ali ljubiteljsko že leta ukvarjajo.
Prof. dr. Branko Kramberger, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru
Agronomski terminološki slovar vključuje terminologijo s področja agronomije in posega tudi na sorodna, z agronomijo povezana strokovna področja. Pri tem je posebna pozornost namenjena tudi novim tehnologijam, ki močno vplivajo na razvoj agronomske stroke. Dogovorjena terminologija pa ni nujno potrebna le za agronomsko stroko, ampak postaja vse bolj pomembna za splošno javnost, saj se z agronomijo in poimenovanji s tega področja mnogi srečujejo tudi ljubiteljsko. Agronomski terminološki slovar je zato pomemben pripomoček tako za strokovnjake, učitelje, študente in dijake kot tudi za širšo javnost, ki jim v množici informacij omogoča preverjanje pomena slišanega ali prebranega izraza ter njegove pravilnosti. Slovar nadalje pomembno prispeva k razvoju slovenskega jezika, saj poleg množice uveljavljenih tujk prinaša niz slovenskih terminov, ki v stroki še niso bili zelo uveljavljeni in so se večinoma uporabljali v tuji obliki. Tuje termine so v preteklosti različni strokovnjaki različno prevajali oziroma poslovenili, kar je v stroko nemalokrat vnašalo zmedo – angleški ustrezniki bodo tako zagotovo v veliko pomoč pri prevajanju angleških besedil v slovenski jezik in obratno.
Ob izidu slovarja vsem avtorjem izrekam zahvalo za ves vloženi trud ter tudi upanje, da bo terminološka skupina s svojim usklajenim delovanjem še naprej skrbela za razvoj slovenske agronomske terminologije. Zaradi premišljene zasnove slovarja, široke možnosti uporabe in enostavne dostopnosti slovarja preko spleta sem prepričana, da je Agronomski terminološki slovar pripomoček, ki ga bodo različne skupine uporabnikov s hvaležnostjo posvojile in uporabljale.
Prof. dr. Anka Lisec, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani
Agronomski terminološki slovar vključuje že obstoječe fitomedicinske izraze, izpostaviti pa velja tudi terminologijo, povezano z novimi spoznanji na področju škodljivih organizmov, raziskovalnih metod, zatiralnih ukrepov in varstva okolja. Vključeni termini so podprti z angleškimi ustrezniki. Takšen ažuriran slovar je potreben za nedvoumno sporazumevanje kmetijskih strokovnjakov, proizvajalcev in uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev. Prav tako bo uporaben za učitelje, učence in študente ter raziskovalce na področju fitomedicine in agronomije in vse druge pisce besedil, ki se dotikajo področja fitomedicine, kjer se dogajajo veliki znanstveni in tehnični premiki, ki zahtevajo nenehno skrb za slovensko besedo.
Prof. dr. Lea Milevoj, upokojena profesorica Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
Če gre za tiskano obliko, lahko rečemo, da terminološki slovar držite v rokah. Če pa gre za spletno različico, potem ga opazujete na zaslonu računalnika ali mobilne naprave. Vendar sta vas tako ali drugače bodisi pomanjkljivo znanje ali pa strokovna radovednost pripeljala do Agronomskega terminološkega slovarja, katerega izjemno pomemben del je (tudi) pedologija oziroma veda o tleh. Terminologija z določenega področja je živ organizem, ki živi, se razvija, preoblikuje in posodablja. Kmetijski tehniški slovar iz leta 1983 je prispeval Jože Sušin. Poleg tega so v vsakem pedološkem prispevku, elaboratu, poročilu, članku, zemljevidu ali učbeniku pedologi dodali kamenček v mozaik pojmov in terminov. Pedološko terminologijo so tako po malem prispevali vsi, ki so se ukvarjali s tlemi. Vendar pa je terminološki slovar nekaj drugega. Gre za zbirko in v tem primeru izvrstno zbirko pojmov, povezanih s tlemi. Zagotovo ne gre za popolno, zagotovo tudi ne vseobsegajočo, a vseeno dovolj skrbno pripravljeno zbirko opisov terminov, ki so povezani s tlemi, pedogenetskimi procesi in dejavniki. Slovar ponuja nepogrešljivo referenco za strokovnjake, raziskovalce, študente in tudi laike, ki jih zanimajo agronomija, pedologija ter tudi vse sorodne vede, ki jih tako ali drugače zanimajo tla. S slovarjem v rokah ali na ekranu imajo bralke in bralci vstop v bogato zakladnico slovenskega znanja o tleh in pedologiji. Delo je rezultat večletnega delovanja in raziskovanja priznanih avtorjev na področju pedologije in ga toplo priporočam vsakomur, ki želi poglobiti svoje poznavanje o tleh. Kakor sem uvodoma zapisal, to ni prvo terminološko delo. Iskreno upam, da tudi ni zadnje in da se bo slovenska pedologija še naprej razvijala in cvetela. Tudi terminološko.
Izr. prof. dr. Blaž Repe, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Agronomski terminološki slovar je pripravljen kot znanstveni terminološki slovar in pokriva precej širok nabor terminologije različnih strok, ne samo agronomije. Poleg definicij posameznih terminov je velik pomen slovarja tudi skrb za slovenski jezik in prevod strokovnih angleških izrazov v slovenščino, kar predstavlja velik pomen tudi za napredek stroke. Poleg tega prevodi v slovenski jezik zmanjšujejo možnost mešanja terminov oz. uporabo različne terminologije v slovenski praksi. Sama struktura slovarja je zelo pregledna in primerno zastavljena s polnimi ali kazalčnimi slovarskimi sestavki, ki uporabnika lepo vodijo do iskanega termina. Zaključim lahko, da bo terminološki slovar predstavljal pomemben korak pri razvoju stroke, predvsem z vidika slovenske terminologije, in verjamem, da ga bodo široko uporabljali tako študenti kot tudi drugi uporabniki.
Prof. dr. Mojca Šraj, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani
Slovar je izšel v tiskani in pdf elektronski obliki. Ko ga človek, ki ni iz stroke, začne prebirati, takoj zazna veličino in posebnost različnih strok.
Nekaj primerov
aerosól -a m suspenzija trdnih in tekočih primesi v zraku,
kjer lebdijo in povzročajo suho motnost ozračja
ang.: aerosol
aficíd -a m insekticid za zatiranje vseh razvojnih stadijev
uši na rastlinah
ang.: aficide
agrárna ekonómika -e -e ž veda, ki se ukvarja z raziskovanjem ekonomskih zakonitosti v kmetijstvu in na področju razvoja podeželja S: ekonómika kmetíjstva
ang.: agricultural economics
agrárna operácija -e -e ž ukrep kmetijske zemljiške politike, s katerim se izboljša kmetijsko zemljišče ali se izboljšajo razmere za njegovo obdelavo, npr. medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, arondacija, komasacija
ang.: agrarian operation
agrárna polítika -e -e ž ▶ kmetíjska polítika
agrárna prenaséljenost -e -i ž pojav, da se na določenem območju glede na razpoložljive proizvodne vire s kmetijsko dejavnostjo ukvarja preveč ljudi
ang.: agricultural overpopulation
agrárna struktúra -e -e ž skup proizvodnih in gospodarskih odnosov, značilnosti in dejavnikov v kmetijstvu, npr. lastniške strukture, oblike kmetijskega gospodarstva, velikostne strukture kmetijskih gospodarstev, socialnoekonomske strukture kmetij, ki opredeljujejo fizične in ekonomske značilnosti kmetijskih gospodarstev in kmetijstva
ang.: agrarian structure
agrárni protekcionízem -ega -zma m kmetijska politika, katere cilj je zaščita dohodkov domačih kmetov s podporo tržni ceni pridelka na domačem trgu ob omejevanju dostopa tujim konkurentom na ta trg s carinami in uvoznimi dajatvami
ang.: agricultural protectionism
agregácijski feromón -ega -a m ▶ feromón zbíranja
ágroékosistem -a m združba organizmov v okolju, ki ga človek spremeni za proizvodnjo hrane, vlaknin, goriva in drugih izdelkov ter zajema ožje ali širše prostorsko območje z različno kmetijsko dejavnostjo in habitatnimi tipi, npr. travinjem, trajnim nasadom
ang.: agroecosystem
ágrohomeopatíja -e ž pristop v pridelavi, ki temelji na celostnem sistemu zdravljenja v kmetijstvu in na načelu zdravljenja podobnega s podobnim ter pri katerem se uporabljajo pripravki rastlinskega, živalskega ali mineralnega izvora, pripravljeni s potenciranjem
ang: agrohomeopathy
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec
