Glasbena matica Ljubljana sodeluje na Slovenskih glasbenih dnevih s svojim programom vsako leto in tako ne le prispeva svoj delež, zlasti na področju izdajanja in izvajanja samospevov, ampak opozarja še na svojo bogato glasbeno in kulturno zgodovino. Tako bodo v čertek, 10. aprila, ob 17. uri v Viteški dvorani Križank predstavili novo knjigo, ki govori o Glasbeni matici Ljubljana. Njen naslov je precej dolg: Ljubezen do glasbe nas povezuje: ohranjanje spomina in nadaljevanje poslanstva Glasbene matice Ljubljana.
Glasbena matica Ljubljana
Glasbena matica je nedavno praznovala 150-letnico nepretrganega delovanja in ob tej priložnosti so avtorji različnih strokovnih obzorij na pobudo društva napisali prispevke, ki osvetljujejo različna področja društvenega delovanja.
Veronika Brvar, foto Siol.net
Urednica Veronika Brvar jih je povezala v tri tematske sklope. V knjigo uvaja osebno pričevanje nekdanjega predsednika dr. Vladimirja Ravniharja Ad aeternam memoriam. Njegov zapis v zgodovinski kontekst postavi prispevek dr. Aleša Gabriča o boju za eksistenco Glasbene matice v letih 1945–1947.
Glasbena matica Ljubljana
V tej zgodbi za obstoj se je dramatični preobrat zgodil po osamosvojitvi Slovenije s postopkom denacionalizacije društvenega premoženja. V knjigi pravne procese, predvsem pa napore za povrnitev »dobrega imena in časti« prvič z vso dokumentarno natančnostjo popiše častni predsednik Glasbene matice dr. Anton Vengušt.
Dr. Anton Vengušt, foto GML
V drugem tematskem sklopu o Temeljih slovenske glasbene umetnosti in kulture so izpostavljene tri teme. Ddr. Igor Grdina razmišlja o stalnicah in prelomih v zgodovini društva; dr. Peter Krečič osvetli izredno zanimivo ustvarjalno razmerje med arhitektom Jožetom Plečnikom in Glasbeno matico; dr. Marjetka Golež Kaučič pa spomni na začetke Glasbenonarodopisnega inštituta, ki je bil ustanovljen na pobudo matičarja Franceta Marolta.
Naslovnica
Tretji del preplete vezi preteklosti s sedanjostjo, in čeprav ne zrcali vseh podob sodobne Glasbene matice, izpostavi tisto najpomembnejše, to je koncertno ustvarjanje zborov s posebnim poudarkom na mednarodnih uspehih Mešanega zbora, ter področje glasbenega izobraževanja v slovenskem jeziku, kjer je Glasbena matica orala ledino.
Prispevke so napisali Tomaž Tozon, Špela Lah, Jakob Jež, Katarina Zadnik, Vida Šega in Branka Rotar Pance.
Glasbena matica je bila nekoč osrednja slovenska glasbena ustanova, katere dejavnost bo v prihodnje zagotovo še predmet več raziskav in znanstvenih analiz.
Naslovnica
Tokratna knjiga pa je ob knjigi dr. Nataše Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina: Ljubljanska Glasbena matica do konca druge svetovne vojne, nedvomno bistven prispevek k boljšemu poznavanju Glasbene matice tudi v obdobju po vojni ter z nekaj elementarnimi orisi tudi sodobne ustvarjalnosti društva.
Knjige bodo predstavili avtorji, ki so s poglobljenimi znanstvenimi analizami osvetlili do zdaj neznana oziroma premalo znana poglavja iz zgodovine nekdaj osrednjega glasbenega društva na Slovenskem.
Marijan Zlobec