Slovenska matica je zelo aktivna na vseh področjih svojega delovanja. V zadnjih letih veliko gostuje po Sloveniji in v zamejstvu, odpira vrata zdomstvu, organizira simpozije, predavanja, počasti jubileje, predstavlja nove knjige, pripravlja srečanja, daje priložnost mladim z vsakoletnimi različnimi razpisi, sprejema nove člane SM. V zadnjem času so napovedali več predstavitev novih knjig. Nekaj smo jih tu že omenili, kot npr. prvo celovito monografijo o slovenskem umetnostnem zgodovinarju, legendarnem dr. Francetu Stelètu, ki jo je napisal dr. Milček Komelj.
Slovenska matica vabi na predstavitev novih knjig, ki bo v sredo, 26. marca, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Na novinarski konferenci bodo predstavili Matičine knjižne novosti: filozofsko delo Marthe C. Nussbaum Jeza in odpuščanje v prevodu mag. Katarine Majerhold, ki je izšla v letu 2024 v Matičini zbirki Filozofske knjižnice, filozofsko razpravo prof. dr. Lenarta Škofa Bog v postkrščanstvu , ki je izšla v zbirki Slovenska filozofska misel, ter že omenjeno novo knjigo iz zbirke Spomini in srečanja o Francetu Steletu. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc .
Zbirka Filozofska knjižnica
Martha C. Nussbaum: Jeza in odpuščanje
Prevedla in spremno besedo napisala: Katarina Majerhold
Svetovno znana ameriška filozofinja Martha C. Nussbaum v svoji novejši (2018) filozofsko-etični knjigi, v kateri se navezuje na največ filozofske, zgodovinske, literarne idr. vire, dokazuje, da je čustvo jeze normativno neprimerno v primerih, ki jih označuje s sintagmami »pot povračila« in »pot statusa«. V prvem primeru poškodovano nima smisla, ker s tem, ko je storilcu povzročilo isto bolečino, če je ta povzročila nekomu drugemu, nismo odpravili škode pri žrtvi, v drugem primeru pa vsaj deloma ima smisel oziroma učinek, saj zamenja status in vlogo storilca in žrtve. Toda v obeh primerih meni Nussbaum, da gre za iracionalno obnašanje ljudi in za kršenje človekovega dostojanstva, ki najbolj velja za vse ljudi. Namesto maščevalne jeze avtorica predstavlja bolj konstruktivno vrsto jezika, ki jo imenuje »tranzicijska jeza«: ta ne vsebuje želje po maščevanju, niti »vzvišene« zahteve po odpuščanju ter se usmerja h konstruktivnemu mnenju o prihodnjem dobrem tako za žrtev kot za družbo v celoti. Avtorica preuči pomen neprimernosti maščevanja oziroma retributivizma tudi v okviru kazenskopravnega sistema ter to problematično prikaže z mnogimi primeri na treh ravneh: na osebno intimnem, vsakodnevnem družbenem in vsem skupnem političnem področju, pri čemer se še posebej postavi pri velikih predstavnikih nenasilja, kot so Mahatma Gandhi, Martin L. King in Nelson Mandela, ki nam jih postavlja za zgled.
Zbirka Slovenska filozofska misel
Lenart Škof: Bog v postkrščanstvu
Delo je sklepni del filozofske trilogije Lenarta Škofa – po Etiki diha (SM, 2013) in Antigoninih sestrah (2018). Knjiga v slovenski prostor prvič prinaša izvirno monografsko delo, posvečeno filozofski teologiji, pri čemer se avtor v knjigi ukvarja tudi z izjemno aktualnimi vprašanji prepleta kvantne fizike in filozofske teologije v obliki izvirne kvantne teologije. Nova in izvirna terminologija v knjigi se navezuje na elementarno filozofijo (ki jo v Sloveniji že dlje časa razvija avtor), filozofijo diha, sodobne filozofske študije magije ter v sklepu tudi na mistično filozofsko teologijo ljubezni.
Dr. Lenart Škof, foto ZRS Koper
Bog v postkrščanstvu: elementarna filozofska teologija je izvirno delo na področju konstruktivne filozofske teologije. Izhaja iz širokega nabora virov, mislecev in tradicij ter je sintetično in ustvarjalno delo. Knjiga prinaša izviren argument o bogu, ki se napaja iz tokov novega materializma in sodobne filozofske teologije. Če eno izmed njenih osrednjih idej knjige, tj. tako imenovano tretjo dobo (»dobo duha«) razumemo kot »dobo diha«, se knjiga zavzema za novo in kreativno izkušnjo božanskega, izvirajočo iz elementov (zemlje, zraka, vode in ognja). Bog v postkrščanstvu je s tem materialna, elementarna in čutna teologija Boga po smrti ontoteološkega boga metafizike. Ponujena vizija boga, ki se navdihuje enako pri Luce Irigaray kakor pri Ludwigu Feuerbachu, je hkrati feministična in humanistična in v smislu svojega zavzemanja za novo okoljsko etiko zagovarja tudi možnost novega svetega zavezništva z naravo. S predstavitvijo analize klasičnih in sodobnih filozofij (Giordana Bruna, Arthurja Schopenhauerja, Ludwiga Feuerbacha, FWJ Schellinga in Mauricea Merleau-Pontyja in Luce Irigaray) ter sodobnih mislecev filozofske teologije, kot sta John Caputo in Catherine Keller, je hkrati spekulativna in mitopoetična, saj se opira na nepričakovane, pozabljene ali zapostavljene vire, kot so vedska poezija in ameriški mormonizem ter na manj obravnavane, pozabljene ali marginalne osebnosti, kot sta Averroes in Amalric iz Bène.
Marijan Zlobec