Narodna galerija in Arboretum Volčji Potok sta v avli NG ob Robbovem vodnjaku predstavila knjigo Sadje na slikah Narodne galerije.
Avtorja knjige Jassmina Marijan in Matjaž Mastnak, foto Grega Gutman, Narodna galerija
Knjiga, ki je bogata s podobami sadja mikavnih oblik in razkošnih barv, osvetljuje simboliko sadja v likovni umetnosti ter zgodovino gojenja in s tem povezane posebnosti. Na 22 izbranih slikah so upodobljeni sadeži – od breskev, jabolk, kosmulj do višenj, dve sliki oziroma poglavji v knjigi pa predstavljata tudi sadovnjake in prodajalce sadja.
Foto Janko Dermastja
Vsako poglavje je razdeljeno na umetnostnozgodovinski opis izbrane umetnine kustosinje Jassmine Marijan ter vrtnarsko-botanični opis strokovnjaka za rastline Matjaža Mastnaka.
Knjigo so predstavili dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije, Jassmina Marijan, kustosinja Narodne galerije in soavtorica besedil, ter soavtor Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok.
Jassmina Marijan
Trgovanje s sadjem se je po Evropi razmahnilo v srednjem veku s širjenjem sejmov in tržnic, s kolonializmom pa so k nam prihajala nove vrste eksotičnega sadja z vsega sveta. V likovni umetnosti je sadje pogosto upodobljeno še posebej v času protireformacije v 16. in 17. stoletju, kjer se tihožitja s sadjem in prizori iz vsakdanjega življenja združijo v motivih s tržnic. Najstarejša upodobitev prodaje sadja v zbirki Narodne galerije je na kopiji freske iz Hrastovelj, kjer je upodobljen prodajalec češenj.
Prodajanje češenj in jabolk je omenjeno v tržnih pravilih za Ljubljano iz sredine 16. stoletja; prodajalci sadja s Tržaškega in Vipavskega so verjetno največ posla napravili z zgodnjim (južnim) sadjem, s katerim so zaradi podnebne razlike prehiteli sadjarje iz okolice Ljubljane.
Naslovnica
Naslovnico knjige krasi Tihožitje z grozdjem, breskvami in s cvetjem iz sredine 19. stoletja. Slika je podrobneje razložena v poglavju Kosmulje in robidnice. Kosmulje, ki so na sliki upodobljene levo na pultu, so pri nas postale priljubljene v 18. in 19. stoletju, robidnice oziroma črne jagode pa so vidne zgoraj desno. Kosmulje so v 19. stoletju imenovali bodeče grozdičje in pa ágraz ali ágres. Pospeševalci umnega sadjarstva so takrat kmete nagovarjali, naj sadijo ribez in kosmulje, ker je to sad, “ki ga vsekdar lahko prodaš v mestu”. In poudarili, da ga je najbolje gojiti ob zidovih, ki niso primerni za trto. Pri obiranju robidnic je bilo treba biti zelo previden, saj imajo trne in zato je v govorici cvetlic iz 19. stoletja, ko je to tihožitje nastalo, robidnica predstavljala zavidnost, ljubosumje in vihravost, saj njene polegle veje zadušijo vse, kar bi želelo zrasti pod njimi.
Eno izmed najlepših podob v knjigi je Tihožitje s slivami slikarke Ivane Kobilca. A upodobljene so pravzaprav češplje! Slive so poletne, različnih oblik in barv ter sočne, češplje pa so septembrske, vedno so modre in izrazito sladke. Da so zares češplje, potrjujejo tudi naslikana zrela hruška viljamovka in orehi. Simbolika, ki jo lahko povežemo s to sliko, spominja na dan mučenikov, ki ga krščanska cerkev obeležuje 10. marca. V 4. stoletju se je namreč štirideset vojakov elitne legije postavilo za svojo krščansko vero in za svoja prepričanja so bili pripravljeni umreti. Cesar Konstantin I. Veliki, ki je želel kristjane spreobrniti, jih je gole poslal umreti v ledeno mrzlo vodo. Tradicionalno moški na dan mučenikov dobijo klobase, suhe češplje in trnjev venec.
Tihožitje z vinom je slikar Gojmir Anton Kos ustvaril leta 1955. Ob karafi in dveh kozarcih vina sta vidva dva sadeža – prerezana hruška ter fige v kristalni skledi s podstavkom. Medena hruška, zrele fige in dobro vino so podobe lepih in sladkih plati življenja. Ta Kosova slika je vodilna podoba za poglavje o figah, ki so jih z veseljem uživali že v antiki. Stari Egipčani so v košare s sadjem, ki so jih dali pokopavati skupaj z mrtvimi, vedno dali tudi suhe fige. Fige so tudi med prvimi sadeži, omenjenimi v krščanskem Svetem pismu, muslimanskem Koranu in judovski Tori. Figa, predvsem njeni listi, v krščanski simboliki simbolizira izgubo nedolžnosti, vendar tudi pridobljeno znanje in modrost, ki prihaja z izkušnjo. Se v slovenščini reče figa ali smokva? Ker so otroci za Prešernom vpili “Doktor fig!” in ne “Doktor, smokev!”, soavtor knjige Matjaž Mastnak humorno sklene, da ostaja pri figi.
Dr. Barbara Jaki
Knjiga Sadje na slikah Narodne galerije s čudoviti likovnimi podobami razkriva številne zgodbe iz naše zgodovine, ki bo – kot je poudarila direktorica Narodne galerije, dr. Barbara Jaki – pritegnila vse, ki jih zanima narava, umetnost in povezovanje različnih strok.
Matjaž Mastnak
Soavtorja knjige Sadje na slikah Narodne galerije Jassmina Marijan in Matjaž Mastnak sta v tandemu napisala že več knjig: Cvetje in ženske, Vrtovi in parki na slikah Narodne galerije in Sporočilnost cvetlic na slikah Narodne galerije. (Po tiskovnem sporočilu)
Marijan Zlobec