Slovenska multimedijska umetnica Eva Petrič razstavlja v Kollegienkirche v samem središču Salzburga, z vhodom ob mestni tržnici in na drugi strani s festivalskim kompleksom s tremi dvoranami, ki hkrati lahko uprizorijo oziroma v njih izvedejo tri opere. Sam sem se nakajkrat že preselil iz ene dvorane s popoldansko operno predstavo v drugo dvorano z večerno opero.
Performans Eve Petrič v Kollegienkirche v Salzburgu, foto Florentine Helbich
Salzburg ima na leto petkrat toliko turistov kot Ljubljana, in to razmerje se ne bo spremenilo, ker je Mozartovo mesto blizu Münchna, z lokalnim vlakom vsako uro, poleg vseh drugih mednarodnih, in nasploh prometno povezan z Nemčijo, Italijo, vso Avstrijo, ima pa seveda tudi svoje letališče.
Eva Petrič, foto Haymo Bachmaier
Avstrija je lani imela 46, 72 milijonov turističnih obiskov s 154,32 milijoni nočitev. Salzburg je imel 8.084.150 obiskovalcev, leta 2023 pa še več.
Eva Petrič, foto Haymo Bachmaier
Imeti samostojno razstavo in še avtorski solo performans v sloviti Kollegienkirche, kjer sem sam nekoč v okviru Salzburških slavnostnih iger srečal tako Karlheinza Stockhausna kot pianista Maurizia Pollinija, če omenim samo ta svetovna glasbenika, potem si ni težko predstavljati, kaj vse Salzburžani vsako leto sproti doživljajo.
Eva Petrič, foto Haymo Bachmaier
Dnevno je v mestu dvajset in še več kulturnih prireditev, pri čemer so najbolj znani festivali mednarodno publicirani, a je prireditev še več.
Eva Petrič, foto Haymo Bachmaier
Žal jim je propadel načrt Guggenheimovega muzeja, ki so ga resno načrtovali na hribu Mönchsberg.
Eva Petrič, foto Haymo Bachmaier
Leta 1989 je sloviti avstrijsk arhitekt Hans Hollein zmagal na mednarodnem natečaju za muzej na Mönchsbergu. Njegova zasnova je predvidevala zgradbo, katere prostornina je bila skoraj v celoti pogreznjena v skalo Mönchsberga na treh nivojih. Ni vidne fasade.
Eva Petrič, foto Haymo Bachmaier
Kljub temu dnevna svetloba skozi strešna okna in odprtine doseže zgornja dva galerijska nivoja muzeja. Vhod v muzej je na ravni mesta, na koncu Getreidegasse na dvorišču srednjeveške meščanske bolnišnice nasproti Festivalne dvorane.
Eva Petrič, foto Haymo Bachmaier
Pot vodi skozi skalo in muzej do površja gore. Gradnja v skali omogoča prosto, tektonsko širitev v vse smeri. Projekt se je nadaljeval kot “Salzburg Guggenheim” v študiji izvedljivosti in je bil po optimizaciji prostorskega programa leta 2002 obravnavan v nekoliko spremenjeni in okrnjeni obliki za skupno uporabo s strani sodelujočih partnerjev Kunsthistorisches Museum, Dunaj, Guggenheim Museum, New York in Ermitaž v Sankt Peterburgu s strukturno povezavo z Museum am Mönchsberg.
Eva Petrič, foto Haymo Bachmaier
To je bil očitno tehnično in prostorsko prevelik zalogaj ter navzven premalo opazen, so pa potem le zgradili muzej Moderne umetnosti in se nanj na hribu povzpnete z dvigali. Na ploščadi je restavracija in seveda prelep pogled na mesto. Še lepši je, če ste v dvoje.
Eva Petrič, foto Haymo Bachmaier
Guggenheimov muzej so potem, kot veste, zgradili v španskem oziroma baskovskem Bilbau na večji in monumentalnejši lokaciji, kot bi je v Salzburgu verjetno ne našli. Ta omemba je v kontekstu ambicij mesta, kot jih Ljubljana, kljub Cukrarni in Rogu še ni pokazala. Z mednarodnimi razstavami nas prehiteva lokalni Trst, sedaj celo Gorica s svojo znamento Palačo Attems.
Eva Petrič, foto Michael Shabata
Eva Petrič ima v Salzburgu že dolgo razstavljalno preteklost, tako da v mestu ni nova, je pa tam nekaj slavnih galerij, na čelu s Thaddeusom Ropacem, ki slovi kot velik poznavalec sodobne svetovne umetnosti in sodeluje tudi z Igorjem Lahom v Ljublani, sam pa ga pri nas še nisem srečal, je pa v Salzburgu vsaj toliko znan kot predsednik Avstrije.
Eva Petrič, foto Michael Shabata
Mimogrede rečeno, je slovenskega porekla; koroški Slovenec, rojen leta 1961 kot Thaddäus Josef Ropač, a slovensko verjetno ne govori. Poleg prodajne galerije v Londonu in dveh v Parizu, jo ima tudi, kot rečeno v Salzburgu, kjer jo je odprl že leta 1981 – pri svojih rosnih 21. letih – v njej pa je impresivna knjižnica z monografijami in katalogi mednarodnih razstav in sodobnih umetnikov, s čimer potrjuje svojo aktualnost in razgledanost. V svetu zastopa nad 60 mednarodnih umetnikov.
Eva Petrič, foto Haymo Bachmaier
Koliko galerij in muzejev ima Salzburg, bi v tem hipu težko rekel, sam sem jih obiskal kakih petnajst, morda dvajset. Eva Petrič s svojo razstavo sredi Salzburga vstopa v svet tako lokalne kot mednarodne likovne kulture in umetnosti.
Eva Petrič, foto Haymo Bachmaier
Takojšnja velika publiciteta pomeni dejansko zanimanje med ljudmi, ki npr. spremljajo Salzburške slavnostne igre in druge festivale že desetletja in se spominjajo še Karajanovih časov, medtem ko so na Hitlerjev slavnostni obisk Salzburga po priključitvi Avstrije Reichu že pozabili, prav tako kot na prekinitev oziroma neizvedbe festivala zaradi atentata nanj.
Eva Petrič, foto Haymo Bachmaier
Salzburg ima kulturno najširšo publiciteto, ki sega v več deset držav, obiskovalci pa prihajajo samo zaradi festivalov iz kakšnih osemdesetih.
Eva Petrič, foto Haymo Bachmaier
Eva Petrič je svoj performans zasnovala kot Zemljanka, ki se zaveda problematike našega planeta.
Na Zemljo smo narojeni, je naš prostor in dom.
Eva Petrič, foto Haymo Bachmaier
Kdo nas bo pokopal, ko nas ne bo več ?
Eva Petrič, foto Haymo Bachmaier
Samozavedanje položaja ne prinaša sprememb ali ukrepanja.
Eva Petrič, foto Haymo Bachmaier
Vse gre samo navzdol.
Eva Petrič, foto Michael Shabata
Človeštvo v takem razvoju okoliščin ne bo preživelo.
Eva Petrič, foto Michael Shabata
Ko Eva Petrič zatrjuje, da je Zemljanka in vpraša vse nas, kdo pa si ti, določno pokaže na odgovornost slehernega posameznika.
Eva Petrič, foto Hiwa Naghshi
Rešitve v vesolju ne bo, še manj nam bo kdo od tam pomagal.
Eva Petrič, foto Hiwa Naghshi
Globus, ki ga Eva Petrič uporablja v svojem performansu, je samo na prvi pogled lahek kot žoga, a to ni. Lepota je organska in planetarna, narava jo ponuja sama in brezplačno.
Eva Petrič, foto Hiwa Naghshi
Čas je, da se ji zahvalimo in izkažemo spoštovanje.
Eva Petrič, foto Hiwa Naghshi
Marijan Zlobec