Založba ZRC: Gasilski terminološki slovar, Metelkova zapuščina, Pesemsko izročilo Kočevske (1)

Gasilski terminološki slovar je prvi znanstveni slovar v slovenščini, ki obravnava področje gasilstva. Bogata tradicija gasilstva se odraža tudi v skrbi za strokovno literaturo, vendar pa nenehen strokovni napredek in prenos znanj iz tujejezičnih okolij zahtevata poenotenje na poimenovalni ravni. Slovar je nastal kot razvojno-raziskovalna naloga Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, v sodelovanju z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Gasilsko zvezo Slovenije, ki je predlagala strokovnjake za posamezna podpodročja. Slovar obravnava področje požarne varnosti in dejavnosti, ki so z njo povezane, ter se osredotoča na zaščito ljudi, okolja in premoženja – temeljne vrednote vsake družbe. Vsebuje bogate izkušnje in strokovno znanje, pridobljene z delom na terenu, intervencijah, pri preventivnem delovanju in strokovnem usposabljanju. Poleg tega vključuje tudi ključne pojme s področij, kot so gradbeništvo, kemija, mehanika in druge znanstvene discipline, ki so pomembne za razumevanje in izboljšanje gasilskega delovanja. Z izdajo Gasilskega terminološkega slovarja je dosežen širši cilj – ozaveščanje in krepitev pomena gasilstva v družbeni zavesti in znanosti.

Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine. Druga knjiga.

Avtor: Silvo Torkar. Leto: 2024

Zgodovinski vir Rokopisna zbirka slovenskih krajevnih imen iz Metelkove zapuščine, ki ga hrani NUK, izhaja v dveh knjigah. Prva knjiga obsega prepis in prevod nemško-slovenskih seznamov 3.178 krajevnih imen na Gorenjskem, Dolenjskem in v beljaškem okrožju Koroške iz l. 1823, ki so jih napravili okrajni pisarji. Gradivu je priložen tudi dvojezični seznam imen 446 krajev s statusom mest, trgov, župnij, vikariatov, lokalij ter imen gospostev, posestev, imenj, dvorcev, gradov in samostanov, ki jih je Metelko poknjižil v drobnem zvežčiču.

Druga knjiga vsebuje lokalizacijo krajev in identifikacijo s sodobnimi imenskimi oblikami ter jezikoslovni komentar imenskih oblik, izpričanih v pisarskih seznamih in v Metelkovem zvežčiču, z navedbo starejših in mlajših historičnih zapisov. Imena so razvrščena po gospostvih v istem zaporedju kot v originalu, podana so v štirih vzporednih stolpcih: sodobna slovenska oblika, rodilniška oblika, slovenska oblika iz Metelkovega gradiva, zgodovinska nemška oblika. Za lažjo orientacijo po imenskem gradivu so knjigi priložena izčrpna imenska kazala. V knjigi je objavljeno tudi Metelkovo dodatno navodilo za zapisovanje rodilnških oblik slovenskih krajevnih imen.

Pesemsko izročilo Kočevske. Adolf Hauffen – Nemški jezikovni otok na Kočevskem. Znanstvenokritična izdaja.

Uredila: Anja Moric. Leto: 2024

S knjigo Pesemsko izročilo Kočevske je skoraj 130 let po izidu etnografske študije in zbirke kočevarskih pesmi Adolfa Hauffna zakladnica pesemskega izročila območja širše Kočevske, zapisana večinoma v kočevarskem narečju, dostopna tudi v slovenskem jeziku. Poleg prevoda knjige Nemški jezikovni otok na Kočevskem. Zgodovina in narečje, življenjske razmere, šege in navade, pripovedke, pravljice in pesmi (1895) delo vsebuje tudi članek istega avtorja (iz leta 1896), v katerem je objavil dodatne pesmi in informacije, ki jih je prejel po izidu svoje knjige. Sledi devet znanstvenokritičnih študij sedmih avtorjev, Petra Lozoviuka, Anje Moric, Marije Klobčar, Marjetke Golež Kaučič, Zmage Kumer, Saše Babič in Helene Ložar-Podlogar, ki kočevarsko pesemsko izročilo obravnavajo iz etnološkega, folklorističnega in zgodovinskega vidika. Osredinjajo se na zbirko kočevarskih ljudskih pesmi, ki je bila temeljni del Hauffnove monografije, a hkrati podajajo tudi širše kritične premisleke. Knjiga je hkrati prvi prevod celotne zbirke ljudskih pesmi iz kateregakoli tujega jezika v slovenščino.

Predgovor
Uredniško pojasnilo k prevodu

Adolf Hauffen: Nemški jezikovni otok na Kočevskem, zgodovina in narečje, življenjske razmere, šege in navade, pripovedke, pravljice in pesmi 
Predgovor
Vsebina
I. Lega in struktura jezikovnega otoka
II. O izvoru Kočevarjev in zgodovini
III. Kočevarsko narečje
IV. Življenjske in družbene razmere ter viri zaslužka
V. Noša in gradnja hiš
VI. Šege in navade, vraževerja in miti
VII. Pravljice, bajke in ljudske pripovedke
VIII. Ljudske pesmi
Ekskurzi
1. Zastopanost koncepta »nikoli« v ljudski pesmi
2. Ti si moja, jaz sem tvoj
3. Rože na grobovih
i. Nabožne pesmi in legende: št. 1–43
ii. Balade in ljubezenske pesmi: št. 44–101
iii. Pesmi k šegam in navadam, šaljive in otroške pesmi: št. 102–168
Pojasnila in opombe k posameznim pesmim s priložnostnimi raziskavami o zgodovini
I. Nabožne pesmi in legende št. 1–43
II. Balade in ljubezenske pesmi št. 44–101
III. Pesmi o šegah in navadah, šaljive in otroške pesmi št. 102 do 168
Popravki in dopolnila
Seznam literature o Kočevski
Seznam za opombe uporabljenih etnografskih spisov
Stvarno kazalo
Jezikovni zemljevid
Viri in raziskave o zgodovini, književnosti in jeziku Avstrije ter njenih kronovin
Adolf Hauffen: O narodopisju Kočevarjev

Študije

Petr Lozoviuk:
Adolf Hauffen in njegova »etnografija jezikovnih otokov«

Anja Moric:
Pesemsko izročilo Kočevske: od posameznih zapisov pesmi do zbirke Adolfa Hauffna

Anja Moric:
Nemški »jezikovni otok« ali mešano jezikovno območje?: večjezikovne prakse na Kočevskem

Anja Moric:
Kočevarske himne – vloga kočevarske pesmi od 19. stoletja do danes

Marija Klobčar:
»Liǝbai shünǝ schain«, Ljubo sonce, sij – Pesmi Kočevarjev kot pričevanja o posebni zgodovinski izkušnji

Marjetka Golež Kaučič:
Kočevarske in slovenske balade – kulturno in jezikovno prežemanje

Zmaga Kumer:
Kočevarska ljudska pesem o ptičici svarilki in njene slovenske predloge

Saša Babič:
Folklorni obrazci v delu Adolfa Hauffna. Nemški jezikovni otok na Kočevskem

Helena Ložar-Podlogar:
Tradicionalna svatba na Kočevskem

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec