Slovenska matica vabi na predstavitev svojih novih knjig, ki bo v torek, 4. marca, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana).
Josip Jurčič je v slovenskem novinarstvu ustvaril magični žurnalizem
Na novinarski konferenci bodo predstavili Matičine knjižne novosti: monografijo o Josipu Jurčiču kot uredniku Slovenskega naroda z naslovom Neznani Jurčič: časopisna, kulturna in družbena zgodovina desetletja med letoma 1871 in 1881 na straneh Slovenskega naroda, ki jo je napisal doc. dr. Bernard Nežmah in je izšla v Matičini zbirki Razprave in eseji.
Naravoslovno delo doc. dr. Tine Bregant Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih, ki odpira široka obzorja tako laičnim bralcem kot strokovnjakom, saj nevroznanstvena spoznanja in razvojne procese razlaga preprosto, a hkrati z ostrino dejstev, ki prepriča tudi strokovnjake s področij, kot so pediatrija, nevrologija in nevrokognitivne vede.
Zbornik Slovenski mediji na Madžarskem in Hrvaškem nekoč in danes, ki ga je uredila Zarika Snoj Verbovšek in je nastal na podlagi predhodnega istoimenskega posveta na Slovenski matici.
Predstavili bodo tudi Monografijo Števana Küzmiča Ob tristoletnici rojstva, ki jo je uredil dr. Marko Jesenšek in je lani izšla pri Slovenski akademiji
Zbirka Razprave in eseji
Bernard Nežmah: Neznani Jurčič: časopisna, kulturna in družbena zgodovina desetletja med letoma 1871 in 1881 na straneh Slovenskega naroda
Potem ko smo pred tremi leti slavili Jurčičevo leto in je o pisatelju Josipu Jurčiču izšla imenitna monografija prof. dr. Urške Perenič, se nam je zdelo, da o avtorju prvega slovenskega romana vemo že prav vse. A dr. Bernard Nežmah nam ga v svoji najnovejši zgodovini novinarstva na Slovenskem prikaže še z neznane (ali manj znane plati) – kot urednika Slovenskega naroda.
Josip Jurčič je časnik pripravljal celotno desetletje, med letoma 1871 in 1881. Pod njegovim vodstvom je postal prvi slovenski dnevni časopis, njegova naklada pa se je potrojila. Nežmahovo raziskavo odlikujeta branje primarnih virov in analiza člankov, ki so se v času Jurčičevega urednikovanja v Slovenskem narodu pojavljali.
Na tej osnovi odkriva principe vpeljevanja idej slovanstva, oblikovanje različnih novinarskih žanrov (gledališka kritika, vojno poročevalstvo, feljtoni itd.), strategije spopadov s cenzuro, ustvarjanje kroga dopisnikov in reševanje problemov »lažnih vesti«, ustvarjanje literariziranega časnikarskega jezika, snovanje časopisa v smeri oblikovanja bralnega občinstva, afirmacijo in refleksijo položaja slovenskega jezika na področjih šolstva, sodstva, vojske, Cerkve in državnih uradov, kritiko revolver-žurnalizma in druge teme.
Jurčičev nagrobnik na Navju v Ljubljani
Ali kot v uvodu v svoje delo zapiše avtor: “Jurčičev projekt je bil dobra žurnalistika, ki je zahtevala lik pisatelja, ki piše krajše članke, obenem pa je bila tudi novinarstvo, ki vsakodnevno bralcem prinaša vesti. Urednik je iz nič zgradil dopisniško mrežo, ustvarjal nove novinarske žanre, predvsem pa je uspel iz banalnih vsebin, tudi iz poročil o umrlih, napraviti zgodbe. Če je v svetovni literaturi velikan med pripovedniki Gabriel Marquez s svojim magičnim realizmom, je Jurčič v slovenskem novinarstvu ustvaril magični žurnalizem.”
Prva številka Slovenskega naroda
Nekaj misli Josipa Jurčiča:
- Ime nič ne velja; vprašanje je, kakšen je človek, ki ga ima.
- Lepa je narava, lepša in višja pa je njena krona – človek. In če ji ostane zvest, če se more ohraniti v soglasju z njo, ima vse, ker ima mir.
- Govori, kar ti srce da na jezik,in s tem ne moreš govoriti krivo!
- Bistroumni Slovenci se bodo zmerom učili tujih jezikov, samo to hočemo, da se domači ne zaničuje, da se slovenski jezik na naši slovenski zemlji kot prvi spoštuje.
- Skrbimo najprej, da svojo narodnost ohranimo in utrdimo, kajti izgubljeno svobodo lahko privojujemo nazaj, a narodnost izgubljena je na veke izgubljena.
- Kjer ljudje bero in vedo, za kaj gre, tam so trdni. Kjer manjka zavednosti, tam ni gotovosti in tam je sleparjem in tujcem vedno hvaležno polje. Glavni nalog rodoljuba je nevednost in nezavednost iz naroda trebiti.
- Dokler nam šole ne dajo naroda, ki bode čitati znal in čital, dokler ne bode narodna zavest med našimi ljudmi, tako dolgo se bomo z brezzakonjem borili in še kako pobitje doživeli.
- Če ne bomo na branju in šolanju nič delali, potlej ne bode kasneje nič pomagalo tožiti, da vsa boljša in višja mesta tujci zasedajo, ako domače intelegencije ne bode.
- Samo ideje liberalizma, niti klerikalizma nas ne bodo rešile, nego reši nas edino duševno in materialno delo, podloga vsem idejam. Zato vrnimo se k literarnemu delu!
- Učite se prej, predno govorite, ne blebečite o stvari, ki je ne poznate. Slovnico v roko, predno sodite, očala si kupite, predno berete knjigo za vas s sedmimi pečati zapečateno.
- Ne gre politike in osebne antipatije nositi v zavode, kamor ne spadajo, da imamo vsi sveto služiti sveti domovini z glavo in peresom, ne s kimanjem in odrivanjem drugih. Lahko je doseči slogo, samo ako se pošteno hoče.
- Zedinjenje Slovencev je prapor, pod katerim se zbirajo naše duševne moči, pod tem praporom smo hodili v boj za narodne pravice, samo v potrditvi narodnega programa smo našli rešitev pred tujci, samo oni narod, ki je sam gospod na svoji zemlji, lahko pride do blagostanja.
- Ne cepimo svojih moči, ampak združimo jih; pustimo pričkanje o novih programih. Najlepše fraze so mrtve, če jih ne oživi narodov duh.
Tina Bregant: Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih
Strokovna recenzenta: Zvezdan Pirtošek in Dušanka Mičetić Turk
Delo doc. dr. Tine Bregant odpira široka obzorja tako laičnim bralcem kot strokovnjakom, saj nevroznanstvena spoznanja in razvojne procese razlaga preprosto, a hkrati z ostrino dejstev, ki prepriča tudi strokovnjake s področij, kot so pediatrija, nevrologija in nevrokognitivne vede. Z jasnostjo govora in predanostjo znanosti ustvarja most med znanstvenimi dognanji in vsakdanjim življenjem. S svojim besedilom ne odgovarja le na vprašanja staršev, učiteljev in strokovnjakov, temveč jim pomaga bolje razumeti zapletene procese, ki potekajo v otroških možganih. V knjigi o razvijajočih se možganih skozi otroštvo do mladostništva razloži, kako otroci rastejo, se učijo in soočajo z izzivi v svojem okolju. Poudarja pomen ljubeče vzgoje in podpore, saj razvoj možganov ni linearen proces, ampak preplet bioloških, družbenih in okoljskih dejavnikov. Teoretična znanja prepleta z razumevanjem, da otroci potrebujejo sočutje, varnost in spodbude, da dosežejo svoj potencial. Prav ta človeška plat njenega dela jo razločuje od številnih drugih strokovnjakov, saj ne pozablja na bistvo – vsak otrok je edinstven posameznik, ki ga oblikujejo tako geni kot okolica. Delo, ki vključuje avtoričine bogate klinične in akademske izkušnje, ni zgolj informativno, ampak tudi navdihujoče. Z močjo lastnih spoznanj in z intuitivnim razumevanjem otrokovega sveta vzpostavlja nova merila za vzgojo in izobraževanje. Tako starši kot strokovnjaki lahko v njenih delih najdejo orodja in znanje za soočanje z vsakodnevnimi izzivi pri vzgoji in spremljanju razvoja otrok (iz recenzije prof. dr. Zvezdana Pirtoška).
Slovenski mediji na Madžarskem in Hrvaškem nekoč in danes
Prispevki s posveta na Slovenski matici 16. oktobra 2023
Uredila: Zarika Snoj Verbovšek
Posvet o slovenskih medijih na Madžarskem in Hrvaškem nekoč in danes je bil tretji posvet Slovenske matice o slovenskih medijih v Sloveniji sosednjih državah. Na prvem dogodku v tem ciklu so sodelujoči predstavili položaj slovenskih medijev v zahodni sosedi Italiji, na drugem so pogledovali proti severu, proti Avstriji, s čimer so nadaljevali sodelovanje s slovenskimi kulturnimi ustvarjalci izven naših državnih meja, ki sodijo v enoten kulturni prostor, opredeljen z našim slovenskim jezikom.
Zbornik Slovenski mediji na Madžarskem in Hrvaškem nekoč in danes vsebinsko sledi posvetu in prinaša prispevke Dušana Mukiča, Francija Justa, Nikolette Vajda-Nagy, Barbare Riman in Agate Klinar Medaković. Z njimi zaokroža serijo zbornikov o sredstvih in načinih komunikacije med slovensko manjšino v sosednjih državah. Osredotoča se na položaj slovenskih medijev v severovzhodni in vzhodni sosedi Slovenije, na Madžarskem in Hrvaškem, kjer slovensko govoreča manjšina ni tako številna in nima na voljo toliko sredstev javne komunikacije kot v predhodno obravnavanih Italiji in Avstriji, odgovoriti pa skuša na že v prvih dveh zbornikih postavljena vprašanja, kako so se razvijali slovenski mediji med zamejci, kakšno vlogo so imeli pri ohranjanju narodne zavesti manjšinske skupnosti in kakšno vlogo imajo v današnjem svetu vse bolj digitaliziranih medijev, ko klasični časopis in radio izgubljata na pomenu.
Pomembno vprašanje je seveda tudi, s kakšnimi težavami se zamejci srečujejo zaradi svoje omejene odmevnosti, od kod črpajo energijo za delo in od kod dobivajo pomoč za uresničevanje načrtov, pa seveda tudi, kje se vidijo v bodočnosti, ko je usoda časopisnih pa tudi nekaterih drugih zvrsti komunikacije vse bolj vprašljiva.
Monografija Števana Küzmiča Ob tristoletnici rojstva
Uredil: Marko Jesenšek
V letu 2023 je v mesecu oktobru potekal dvodnevni simpozij, posvečen 300-letnici rojstva prekmurskega protestantskega pastorja, pisatelja in prevajalca Števana Küzmiča. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je razširjene prispevke s simpozija zbrala in izdala v monografiji o avtorju Nouvega zákona (1771). S tem prevodom Nove zaveze Svetega pisma iz stare grščine je Küzmič postavil normo prekmurskega knjižnega jezika. Gre za enega najpomembnejših dogodkov iz kulturne zgodovine Slovencev, ki je predramil Slovensko krajino in narodnoprebudno ter jezikovno ozavestil Slovence med Muro in Rabo, hkrati pa je odločilno vplival na poenotenje slovenske knjižne norme sredi 19. stoletja.
Marijan Zlobec