Založba ZRC vabi v torek, 18. februarja, ob 11. uri v Atrij ZRC, kjer bodo na prvi letošnji novinarski konferenci predstavljali nove publikacije Založbe ZRC. Skladno z napovedjo je malce drugačna kot vse doslej, in sicer so za začetek znižali število knjig, ki jih predstavljajo. Včasih jih je bilo naenkrat tudi 10, 12 ali še več. Tokrat so jih izbrali peterico, od katerih so skoraj vse vsaj od daleč povezane z Novo Gorico, zato so prireditev podnaslovili kar “EPK GO!2025”. Avtorji in avtorice (ali urednice in uredniki) bodo svoja dela predstavljali v pogovoru z Agato Tomažič kot promocija raziskovalnih rezultatov.
Naslovnica
Tole je seznam novih knjig Založbe ZRC:
Petra Kolenc, Jože Šušmelj: Sodelovanje dveh mest (Nova Gorica in Gorica (1945–2004) skozi pogled sociologa, diplomata in nekdanjega predsednika Skupščine občine Nova Gorica).
Šušmeljeva knjiga ponuja celovit pregled razvoja in izzivov, s katerimi se je soočala Nova Gorica v različnih obdobjih svoje zgodovine, zlasti v kontekstu sodelovanja z Gorico in vplivov čezmejne dinamike. Sporočilo poudarja, kako pomembna je bila odprtost meje in sodelovanje med obema Goricama za gospodarski, kulturni in intelektualni utrip mesta. Prav tako opozarja na posledice osamosvojitve Slovenije, vojn na Balkanu in vključitve v EU, ki so prinesle izgubo nekaterih ključnih gospodarskih dejavnikov in vloge mesta kot obmejnega središča. Avtor izpostavlja ključne pobude za čezmejno sodelovanje, kot je ideja o skupni gospodarski zbornici, evropski univerzi ter Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS). Vendar opozarja, da je kljub ambicioznim načrtom in pobudam pogosto primanjkovalo konkretnih izvedbenih mehanizmov in institucij, ki bi podprle uresničitev teh ciljev. Avtor ob koncu optimistično izpostavlja potencial skupne kandidature Nove Gorice in Gorice za Evropsko prestolnico kulture, kar bi lahko dalo nov zagon obema mestoma in okrepilo njuno prepoznavnost v širšem evropskem prostoru.
Uvod
Osvoboditev Gorice in obdobje zavezniške vojaške uprave
Priprave na Pariško mirovno konferenco
Zavezniška komisija izvedencev
Prve žrtve in množične demonstracije
Zavezniška komisija izvedencev na Krasu
Pet dni demonstracij v Gorici
Zavezniška komisija izvedencev v Gorici
Zavezniška komisija izvedencev v Mirnu
Zavezniška komisija izvedencev v Goriških brdih
Zavezniška komisija izvedencev v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini
Seja Sveta zunanjih ministrov
Plebiscit za določitev državne meje
Gorica na Pariških mirovnih pogajanjih
Ali je Molotov prehitro popustil glede Gorice?
Pariška mirovna konferenca
Praznovanje priključitve Primorske na Lijaku
Prvi Videmski sporazum
Izgredniki so v Gorici onemogočili Prešernovo proslavo
Slovenci vdrli v Gorico
Zborovanje na Okroglici
Londonski memorandum in Videmski sporazum
Izvajanje Videmskega sporazuma
Čezmejno sodelovanje na področju kulture, politike, infrastrukture, turizma, športa pred Osimskimi sporazumi
Razstava del likovnih umetnikov iz Gorice in ustanovitev skupine 2×GO
Delegacija Zveze komunistov in oblasti okraja Gorica na obisku v Gorici
Srečanje predstavnikov Ljubljane, Gorice, Celovca in Nove Gorice
Obisk poslanca v rimskem parlamentu – priprava na obisk zunanjega ministra v Beogradu
Obisk delegacije okraja Koper v pokrajini in občini v Gorici
Srečanje predstavnikov Ljubljane, Gorice in Nove Gorice
Razstava italijanske knjige v Novi Gorici
Razstava grafik Vladimirja Makuca v Gorici
Prvo uradno srečanje predstavnikov dežele Furlanije – Julijske krajine in Slovenije
Neposredna telefonska povezava med Goricama
Zanimanje med arhitekti za izgradnjo novega mesta
Prelomnica v sodelovanju med Gorico in Novo Gorico
Srečanje med predstavniki občine Krmin in Nove Gorice
Ljudi so motile osebne preiskave in uporaba srbohrvaščine
Srečanje »Sodobna poezija« v Gorici
Obmejna srečanja
Primorska poje
Obiski novinarjev
Sodelovanje na turističnem področju
Predlog za ukinitev obmejnega pasu
Giro d’Italia po ulicah Nove Gorice
Poglobitev sodelovanja na skupni seji predstavnikov Gorice in Nove Gorice
Obisk župana Gorice Pasquala De Simoneja pri predsedniku Skupščine občine Nova Gorica Rudiju Šimacu
Dobava pitne vode Gorici
Goriška srečanja malih odrov
Zaostritev odnosov z Italijo
Ustava leta1974 – uvedba delegatskega sistema
Sprejem skupne deklaracije o sodelovanju
Proglas goriškega župana ob 30. obletnici zmage
Osimski sporazumi
Razlogi, ki so vplivali na podpis sporazumov
Študija o odprtih vprašanjih na državni meji z Italijo
Pogajanja o rešitvi mejnih vprašanj so potekala v tajnosti
Sporazumi niso zaščitili slovenske manjšine v Italiji
Pogodba med Jugoslavijo in Italijo
Obeleževanje državne meje
Italija na vrhu Sabotina in Kolovrata
Sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja
Odprtje mejnega prehoda na Erjavčevi ulici
Mejni prehod v Vrtojbi
Cesta v Goriška brda
Izgradnja elektrarne in namakalnega sistema na Soči
Vodna plovna pot
Skupna obramba pred točo
Prosta cona na Krasu
Odškodnina za premoženje optantov
Ustanovitev primorske škofije
Občinski svet v Gorici je večinsko podprl Osimske sporazume
Obisk goriškega nadškofa Pietra Cocolina v Novi Gorici
Čezmejno sodelovanje po podpisu Osimskih sporazumov
Pohodi in kolesarjenja prijateljstva
Kolesarjenje prijateljstva
Cankarjev – Tomizzijev Idealist v Verdiju v Gorici
Srečanje predstavnikov treh slovenskih zamejskih občin in Nove Gorice
Srečanja novinarjev Gorice in Nove Gorice
Okrogla miza o čezmejnem sodelovanju v Gorici
Čezmejna srečanja kulturnih organizacij
Obisk udeležencev beograjske konference v Novi Gorici in Gorici
Ocena uresničevanja Osimskih sporazumov
Obisk pri predsedniku pokrajinske uprave v Gorici
Sestanek tehnične komisije Nova Gorica–Gorica
Skupna večnamenska dvorana na državni meji
Sodelovanje v zdravstvu
Razstava Zorana Mušiča v palači Attems v Gorici
Dve Gorici – eno mesto
Množična podpora Sloveniji v Trstu in Gorici
Osamosvojitev Slovenije
Prvi obisk tujega državnika v samostojni Sloveniji
Srečanje na Pokrajini
Slovenska himna in zastava na Travniku v Gorici
Italija je Sloveniji priznala nasledstvo Osimskih sporazumov
Obisk papeža Janeza Pavla ll. v Furlaniji – Julijski krajini
Srečanje županov obmejnih občin Slovenije in Italije
Perspektive sodelovanja v obmejnem prostoru
Branko Marušič: Sedemdeseta leta ali o dogodkih iz županskega mandata Jožeta Šušmelja
Andrej Šušmelj: Moj oče
Naslovnica
Špela Ledinek Lozej, Petra Kolenc Matej Šekli, Nina Pahor, Matej Tratnik, Janoš Ježovnik: Episkop 1 (Gorica, Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh – različni odtenki goriške jezikovne stvarnosti / Gorica, Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh – le diverse sfumature della realtà linguistica goriziana / Gorica, Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh – lis tonalitâts diviersis da la realtât linguistiche dal Gurizan / Gorica, Guriza, Görz, Gorizia, Gvrytsyh – different shades of linguistic reality).
Jezik in kultura se, vpeta v določenem času, prostoru in družbi, dogajata lokalno. To lokalno gradi regionalno in nacionalno, kar se spet vključuje v svetovno, globalno. Današnja jezikovna in kulturna podoba Gorice je rezultat več stoletij trajajočega sobivanja slovanskega, natančneje slovenskega, ter romanskega, najprej furlanskega in nato še italijanskega jezikovnega in kulturnega elementa. To enkratno srednjeevropsko kulturnozgodovinsko regijo sta skozi zgodovino poleg romanske in slovanske oblikovali tudi germanska in judovska komponenta. Prvo poglavje opisuje razvoj goriške jezikovne stvarnosti ter prepletanja in prelivanja njenih različnih komponent v kronološkem zaporedju po poglavjih, simbolno naslovljenih s krajevnimi imeni v različnih lokalnih jezikih.
Špela Ledinek Lozej, Petra Kolenc, Marjeta Pisk, Katarina Šrimpf Vendramin: Episkop 2 (Izročila na Goriškem / Tradizioni del Goriziano / Lis tradizions popolârs intal Gurizan / Traditions of the Gorizia region)
Različno govoreči prebivalci Goriške so stoletja živeli v sožitju, v istih državnih tvorbah in v živahnih vsakodnevnih stikih. Območje je predstavljalo dinamično stičišče različnih izročil, ljudske tradicije pa so prehajale predvsem tam, kjer sta se srečevala slovenski in furlanski kmet. V drugem poglavju so predstavljena številna bajna bitja in verovanja, znana iz pripovednega izročila, in pustovanja na širšem goriškem prostoru. Tako pustovanje kot pripovedno izročilo služita kot kulturna generatorja, ki skozi aktivno sodelovanje in varovanje tradicije omogočata ohranjanje identitete prostora. Tradicija namreč ni ohranjanje pepela, temveč posredovanje ognja, ki išče novih priložnosti v spremenjenih okoliščinah.
Naslovnica
Katarina Šrimpf Vendramin: Alpine Texstile Heritage. An Overview.
Monografija (Alpska tekstilna dediščina: Pregled) je celovita raziskava bogate tekstilne zgodovine, tradicij in inovacij v alpskem prostoru, ki na enem mestu združuje znanje, ki je sicer razdrobljeno na lokalno, regionalno in nacionalno raven alpskih držav. Knjiga, ki jo je izdal ZRC SAZU v sodelovanju s partnerji projekta Intrreg Alpski prostor AlpTextyles, ponuja zgodovinski pregled razvoja tekstilne industrije od prazgodovine do današnjih dni. Obravnava proizvodnjo in uporabo volne, lanu in svile, pri čemer izpostavlja tradicionalne prakse, sodobno uporabo in živo nesnovno kulturno dediščino, povezano s tekstilno proizvodnjo. Z raziskovanjem estetike, oblačilne dediščine in tradicij, razkriva, kako lahko ti elementi navdihujejo sodobne krožne prakse tekstilne proizvodnje. Raziskava tudi kaže, kako lahko občutljivost za vire, zakoreninjena v lokalnih tradicijah, navdihuje sodobne prakse, pri čemer izpostavlja ključne mejnike in tradicionalne vidike tekstilne proizvodnje za spodbujanje trajnosti v celotni industriji.
Naslovnica
Božidar Premrl: Špički, špičkarji, kamnarji, zidarjiKamen in njegovi mojstri na Trnovski in Banjški planoti ter v okolici
Avtor se etnografsko loteva kamna, kamnoseštva in kamnosekov na Trnovski in Banjški planoti ter v bližnji okolici. Po pregledu geografskih značilnosti območja predstavi značilne kamnine tega območja, pri čemer posebno pozornost namenja ploščatemu in krilatemu kamnu, ki je zelo primeren za kritino spomeniško zaščitenih kamnitih objektov. V ta geografski in geološki kontekst postavlja podeželsko arhitekturo in analizira kamnoseška dela na podeželskih stavbah. Izčrpno so predstavljeni zlasti datirani primeri, tako da je mogoče slediti razvoju stavb od 16. do prve polovice 20. stoletja.
Marijan Zlobec