Cankarjeva založba vabi na predstavitev svojega založniškega programa za leto 2025, v katerem založba praznuje 80 let. Srečanje bo v četrtek, 13. februarja, ob 11. uri v Knjigarni Konzorcij v Ljubljani.
Goldenstein – Prešeren
Program bodo predstavili urednica Nina Žitko Pucer in urednika dr. Andrej Blatnik in Sašo Puljarević.
Na kulturni praznik 8. februarja, pa se bodo spomnili s predstavitvijo nove izdaje Poezij Franceta Prešerna. Ta vključuje tudi pesmi, ki jih je zaradi cenzure moral izločiti v zadnjem trenutku, in dodatek nemških poezij, ki ga je na prigovarjanje domoljubov iz knjige umaknil. Prešernove nemške pesmi vsebinsko zaokrožijo podobo edine zbirke velikega slovenskega romantika, ki ga je Janez Trdina prepoznal za »prvo zvezdo na obnebju slovenskih pesnikov«.
Prešernove Poezije sodijo na knjižno polico v vsakem slovenskem stanovanju, hiši ali domu. Klasik izpred dveh stoletjih nam ima vedno znova kaj povedati, njegova spoznanja pa so aktualna za vse čase. Poezije morajo biti bralcem vedno na voljo.
Poezije
Žlahtna dediščina pesniškega genija
15. decembra leta 1846 je z letnico 1847 izšla zbirka izbranih Prešernovih pesmi z naslovom Poezije. Pesmi, ki so bile uvrščene v zbirko, je Prešeren skrbno izbral. V knjigi najdemo dela velikana slovenske književnosti razporejena po naslednjih tematikah: pesmi, balade in romance, različne poezije, gazele, sonete in Krst pri Savici.
Prešeren je Slovencem to, kar je Shakespeare Angležem ali Goethe Nemcem. Njegove pesmi so se nam vrasle v srce in dušo, hkrati pa je z njimi ustvaril tudi temelje slovenskega pesniškega jezika. Ustvaril je dragoceno izročilo, zaznamoval in postavil visoka oblikovna in izrazna merila vsem prihodnjim generacijam. Prešernova poezija pomeni bogastvo misli, globino čustev in daljnosežnost vizije v dovršenih pesniških oblikah, ki sodijo med najvišje uresničitve zahodnoevropske poezije.
Kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi; eden hvali in spet drugi vpije: »fej te bódi!« Ta veli mi: poj sonete; úni: poj balade; tretji bi bil bolj prijatelj Pindarovi odi. Bo prijeten morebiti temu glas gazelic; úni bo pa rekel: kaj za Vodnikam ne hódi? Razujzdanim bodo moje pesmi prenedolžne; al tercjalke porekó, de jih je vdihnil zlódi. Jaz pa tebi sami, draga! želel sem dopasti, drugih nisem prašal, kaj se jim po glavi blódi.
Knjigo sta uredila Nina Žitko Pucer in Marijan Dović, ki je tudi avtor obsežne spremne besede, oblikovala jo je Suzana Duhovnik, nemške pesmi pa je prevedel Kajetan Kovič.
Marijan Zlobec