Mladinska knjiga vabi na predstavitev svojih literarnih novosti pred kulturnim praznikom, ki ga bodo obeležili z izidom raznovrstnih besedil – od pesniške zbirke in romana do esejev.
V ponedeljek, 10. februarja, ob 11. uri bodo v knjigarni Konzorcij predstavili zvezke iz Knjižnice Kondor Obhod v času Saše Vegri v izboru Varje Balžalorsky Antić, Noč bliskov v izboru, prevodu in s spremno besedo Aleša Bergerja ter novo spremno besedo Milana Dekleve, Popotovanje po moji sobi Xaviera de Maistra v prevodu Primoža Viteza in eseje iz zbirke Kultura Piškoti s sporočilom Uroša Zupana.
V Knjižnici Kondor, ki jo ureja Andrej Ilc, so izšle pesmi Saše Vegri Obhod v času. Gre za edinstveno antologijo, ki poleg že znanih prinaša tudi nekatere še neobjavljene pesmi iz zapuščine Saše Vegri, velikega ženskega glasu slovenske poezije 20. stoletja. Pri predstavitvi se bo med gosti pridružila tudi Saša Lavrinc, hčerka Saše Vegri.
V šestih pesniških zbirkah za odrasle je Saša Vegri ustvarila unikaten opus, ki pomeni izjemno prelomnico in pridobitev za sodobno slovensko poezijo. V svojih pesmih je presekala z umetno ustvarjenimi podobami materinstva in ženstvenosti, ki jih je prepričljivo nadomestila z živo, deromantizirano izkušnjo sodobne ženske. Čeprav je iz zbirke v zbirko drzno eksperimentirala tudi v formalnem smislu, je po krivici ostajala v senci pesniških sodobnikov moškega spola.
Saša Vegri (1934–2010) je študirala umetnostno zgodovino, nato pa delovala kot samostojna književnica in knjižničarka. Za odrasle je objavila pesniške zbirke Mesečni konj, Naplavljeni plen, Zajtrkujem v urejenem naročju, Ofelija in trojni aksel, Konstelacije in Tebi v tišino. Pisala je tudi za otroke – kratke pripovedi in pesmi, v katerih se resničnost sprevrača v pesniško igro, ki vrvi od domislic in sproščujoče humornosti.
Leta 1974 je v zbirki Kondor izšel prvi (in vse do danes edini) izbor francoskih nadrealističnih piscev prve generacije. Ob temeljnem teoretičnem besedilu, Bretonovem Nadrealističnem manifestu iz leta 1924, zajema izbor, v katerem se zrcalijo bistvene vrednote nadrealistične estetike, literarna dela Roberta Desnosa, Louisa Aragona, Antonina Artauda, Paula Éluarda in drugih. Noč bliskov, ki je bil prvi knjižni prevod Aleša Bergerja, pozneje tudi dolgoletnega urednika Kondorja, je ob stoti obletnici Nadrealističnega manifesta ponovno izšel v prenovljeni izdaji.
Avtor izbora, prevajalec in pisec spremnih besed je Aleš Berger, novo spremno besedo pa je napisal Milan Dekleva.
Popotovanje po moji sobi Xaviera de Maistra je nenavadno delo, čigar naslov zelo natančno popiše dogajanje v besedilu. Avtor je bil namreč kot mlad oficir kaznovan zaradi udeležbe v dvoboju z 42 dnevi hišnega zapora in si je samoto lajšal s pisanjem. Zakaj ne bi opisal svojega potovanja po sobi, v kateri je bil zaprt? Tako je vojak, ki nikoli prej ni razmišljal o pisanju, postal pisatelj. Prepustil se je domišljiji, mislim in občutkom ter v dneh prestajanja kazni napisal lucidno delo, stkano iz digresij, besednih iger, vzklikov in anekdot. Stvari v sobi – pohištvo, pismo, portret, posušeno rožo – je naslikal poetično, prefinjeno in s humorjem. Delo je prevedel Primož Vitez.
V zbirki Kultura, ki jo ureja Nela Malečkar, je izšla knjiga Piškoti s sporočilom Uroša Zupana (1963), slovenskega pesnika, esejista in prevajalca.
Knjiga je nekje na meji med esejistiko in esejističnim dnevnikom, ki pa si jemlje to svobodo, da ni kronološki, ampak poljubno skače po časovni osi iz sedanjosti v preteklost. Eseji so tematsko različni, a osnovna nit, ki jih povezuje, je pretok časa in spremembe, ki jih v človeškem telesu in človeškem duhu ta pretok, imenovan tudi minevanje, prinaša. Največ besed je sicer namenjenih dogajanjem v zadnjem letu, a določeni eseji kot nekakšni predori segajo globoko v preteklost, v obdobje metafizične celovitost, ki pa že kaže jasna znamenja neizogibnega rušenja; izgona iz raja. To niso eseji o književnosti, ampak književnost; predvsem poezija v njih služi kot nekakšna vrata, ki odpirajo prostore v življenjske situacije. To je zagotovo Zupanova najbolj iskrena knjiga, napisana v značilnem zupanovskem stilu, napisana z nekakšno nežnostjo do sveta, ki se izmika prijemu, nežnostjo, ki jo človek, ki izgublja vid, čuti do tistega, kar še vidi, ali pa se spominja, da je videl.
V družbi urednikov Andreja Ilca in Nele Malečkar bodo dela predstavili Varja Balžalorsky Antić, Aleš Berger, Milan Dekleva, Primož Vitez in Uroš Zupan.
Marijan Zlobec