Nadaljevanje 32. Mladih virtuozov Festivala Ljubljana


Festival Ljubljana nadaljuje svoj že 32. cikel Mladi virtuozi z devetim koncertom v Viteški dvorani Križank, ki bo v četrtek, 16. januarja, ob 19. uri. Nastopila bosta črnogorska sopranistka Milica Žižić in slovenski violončelist Nejc Rupnik.

Milica Žižić, foto osebni arhiv

Milica Žižić se je rodila v Podgorici. Osnovno in srednje izobraževanje je končala na Glasbeni šoli Vasa Pavić. Trenutno je študentka 4. letnika solo petja na Fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu, v razredu tenorja Nikole Kitanovskega. Je prejemnica številnih nagrad na mednarodnih tekmovanjih in festivalih v domovini in tujini, kot so: Glasbeni festival mladih Črne gore 2019, Mednarodno tekmovanje v solo petju Lav Mirski 2019, Mednarodno tekmovanje v solo petju Nikola Cvejić 2019, Mednarodno tekmovanje v solo petju Lazar Jovanović 2018. V Črni gori je nastopala v projektih, kot so opera La bohème  (Crnogorsko narodno pozorište / Črnogorsko narodno gledališče), Sen kresne noči  (Herceg Novi), San o Mikrokozmi  (Muzički centar Crne gore /Glasbeni center Črne gore). Kot koncertna izvajalka nastopa na koncertih doma in v tujini.

Milica Žižić

Sodelovala je z Orkestrom Srpskega narodnega pozorišta Novi Sad (Orkestrom Srbskega narodnega gledališča Novi Sad), Umetničkim ansamblom Ministarstva odbrane Stanislav Binički (Umetniškim ansamblom Ministrstva za obrambo Stanislav Binički) iz Beograda in Orkestrom Fakulteta muzičke umetnosti Beograd (Orkestrom Fakultete za glasbeno umetnost v Beogradu). Januarja 2024 je nastopila na uglednem Plesu svetega Save na Dunaju, ki je letos potekal v palači Hofburg. Debitirala je v opereti Netopir v produkciji in režiji opernega studia Fakultete za glasbeno umetnost v vlogi Ide, izvedeni na veliki sceni Narodnega pozorišta, pod dirigentsko palico maestra Srboljuba-Srbe Dinića. Prav tako je debitirala v vlogi Stanke v operi Na uranku Stanislava Biničkega. Na festivalu ArtLink je nastopila na koncertih v Beogradu in Tirani.

Pianistka Jovanka Višekruna Janković je magistrirala na beograjski Univerzi za umetnost. Istočasno je zaključila še vzporedni podiplomski študij pod vodstvom Lászla Baranyaya na Glasbeni akademiji Franza Liszta v Budimpešti, sodelovala pa je tudi na številnih mojstrskih tečajih in delavnicah znanih pedagogov in pianistov, kot so Amadeus Webersinke, Arbo Valdma, Mira Jevtić in Igor Lazko. Nastopila je na številnih recitalih in sodelovala v multidisciplinarnih projektih v domovini, vključno z vodenjem srbske koncertne turneje, v tujini pa je imela samostojne recitale v Franciji, Italiji, na Madžarskem, v Črni gori, Grčiji, Bolgariji, Severni Makedoniji in Kanadi. Vrsto let je bila asistentka profesorja za klavir na beograjski Fakulteti za glasbo in podpredsednica društva Mladi – EPTA (Evropsko združenje klavirskih pedagogov) v Srbiji. Leta 2004 je ustanovila združenje umetnikov ArtLink.

Violončelist Nejc Rupnik je svojo glasbeno pot začel na Glasbeni šoli Vrhnika, kjer je obiskoval pouk pri prof. Almiri Hamidullini. V zadnjih dveh letih nižje glasbene šole je bil učenec prof. Damirja Hamidullina na Glasbeni šoli Vič-Rudnik. Nadaljeval je študij na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Karmen Pečar Koritnik. Po končanem dodiplomskem študiju violončela na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, ki ga je opravil v razredu prof. Enrica Bronzija, je nadaljeval študij komorne glasbe. Kot študent magistrskega študija komorne glasbe deluje v komorni zasedbi Klavirski trio Rupnik pod vodstvom prof. Cibrana Sierre Vasqueza na Univerzi Mozarteum. Nejc je večkratni nagrajenec državnih in mednarodnih tekmovanj kot solist ter kot član zasedbe Klavirski trio Rupnik, v kateri že petnajst let nastopa s sestro violinistko Manco in bratom pianistom Anžetom. Prejel je tudi dve Škerjančevi nagradi Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, in sicer leta 2015 kot član Klavirskega tria Rupnik ter solistično leta 2018.

Milica Žižić, sopran (Srbija)
Jovanka Višekruna Janković, klavir

Nejc Rupnik, violončelo (Slovenija)
Beata Ilona Barcza, klavir

Program:
George Gershwin:
By Strauss
The man l love
l got rhythm
Georges Bizet: “L’amour est un oiseau rebelle”, arija Carmen iz opere Carmen
Jules Massnet: Nuit d’Espagne
Francesco Paolo Tosti:
Penso
Marechiare
Giacomo Puccini: Avanti, Urania!
Lucio Dalla: Caruso
Josip Slavenski: Mesec

Josip Hatze: Serenada
Stanisalo Gastaldon: Musica proibita
***

César Franck, prir. Jules Delsart: Sonata za violino in klavir v A-duru

Iz pogovora za Volim Danilovgrad (Maša Đurović)

Kdaj je bila prepoznana vaša glasbena nadarjenost in ali se je kdo v vaši družini pred vami ukvarjal s tem?

Nadarjenost se vedno prepozna že v najzgodnejšem otroštvu in tako je bilo tudi v mojem primeru. V pevskem zboru sem začela peti pri petih letih, klavir pa igram od osmega leta. Zanimivo je, da se nihče iz družine nikoli ni poklicno ukvarjal z glasbo, so pa talenti na obeh straneh.

Zakaj prav operno petje?

Pritegnila me je vsestranskost, ki jo ponuja operna umetnost. Opera ni le stati in peti, kot se morda zdi. Za vlogo stoji resno delo in tu nenadoma vidiš, kolikšen profesionalec moramo biti. Gre za poglobljeno – psihološko interpretacijo lika, večmesečno delo na notnem besedilu, jezikovni naglas, nenehne režijske vaje, delo z dirigenti, režiserji … Glas je najpopolnejše glasbilo, te tehnike se učiš vse življenje, ne glede na to, koliko vlog in let izkušenj imaš.

Nam lahko poveste kaj več o svojih nastopih in katere bi izpostavili kot najpomembnejše?

Po prihodu v Beograd in nenehnem delu na sebi in javnem nastopanju se število koncertov in nastopov povečuje. Vsak od teh javnih nastopov je bil zgodba zase, a če bi morala izpostaviti enega, bi bil to zagotovo moj prvi nastop na Veliki sceni Narodnega gledališča v Beogradu, ko sem debitirala v vlogi Ide v opereti “Netopir”. Tudi prvi koncert z orkestrom v Domu vojske bo ostal v posebnem spominu, prav tako nastop na Svetosavskem plesu na Dunaju, ki je letos potekal v palači Hofburg.

Je bila kakšna alternativa pri izbiri fakultete? Če bi se odločili za študij v Črni gori, katero fakulteto bi izbrali?

Nikoli, že v osnovni šoli sem vedel, da bo to glasba. Po končani srednji šoli je akademija v Beogradu prišla kot logičen sled dogodkov, glede na to, da na Glasbeni akademiji na Cetinju ni smeri za solopetje.

Kakšni so vaši prihodnji načrti na področju izobraževanja in kariere?

Po osnovnem in magistrskem študiju nameravam še naprej izpopolnjevati svoje znanje in izkušnje na odrih v državi in ​​regiji ter odpeti številne vloge. Verjamem, da bodo nekega dne resne svetovne scene in produkcije, in tega se veselim.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja