Zagrebški solisti na 8. Zimskem festivalu


Festival Ljubljana je že osmo sezono pripravil program Zimskega festivala, ki ga bo prihodnje leto dopolnilo prvo mednarodno tekmovanje trobilnih kvintetov ter kvartetov. Celoten razpored prijav in izbor za tekmovanje je že znan, kar pomeni dodatno spodbudo mladim glasbenikom, da se za samo tekmovanje čim bolje pripravijo.

Zagrebški solisti, foto spletna stran

Znan je tudi ves program 8. Zimskega festivala. Po dolgem času prihajajo v Ljubljano ponovno v goste Zagrebški solisti, znameniti ansambel, ki je nekoč slavo hrvaške, pa tudi jugoslovanske glasbe ponesel v svet. Njihov koncert bo v Slovenski filharmoniji 27. februarja 2025 ob 19.30.

Zagrebški solisti so godalni komorni ansambel z eno najdaljših tradicij v regiji. Lani je sestav praznoval 70 let nepretrganega delovanja, odkar so ga leta 1953 ustanovili v okviru Radia Zagreb. Umetniški vodja je bil legendarni violončelist Antonio Janigro.

Antonio Janigro

V tem času so izvedli več kot 4000 koncertov na vseh celinah ter posneli več kot sedemdeset zgoščenk. Osvojili so vse najpomembnejše državne nagrade in prejeli številna mednarodna priznanja. Igrati v Zagrebških solistih velja za eno najvišjih časti, ki lahko doleti hrvaškega glasbenika, njihovi koncerti pa slovijo kot sinonim za kar najbolj vrhunske izvedbe.

Program bosta uvedli dve mladostni deli: Simfonija za godala v h-molu  Felixa Mendelssohna Bartholdyja je izkaz kompozicijske odličnosti štirinajstletnega čudežnega dečka, Preprosta simfonija  Benjamina Brittna pa je nastala na podlagi drobnih zamisli, ki jih je skladatelj skiciral kot otrok, pri svojih dvajsetih pa jih je oblikoval v igrivo skladbo za godala. Spored bo mladostniški elan soočil z dvema polnokrvnima mojstrovinama. Adagietto  Gustava Mahlerja, četrti stavek iz znamenite Simfonije št. 5,  je ljubezensko posvetilo njegovi ženi Almi in velja za enega najbolj prepoznavnih odlomkov glasbe minulega stoletja, na koncertnih odrih pa pogosto živi kar kot samostojna skladba. Lahkotna Serenada za godala v C-duru Petra Iljiča Čajkovskega, prežeta z značilno spevnimi melodijami, pa je preizkusni kamen slehernega godalnega sestava in dolgoletna stalnica na sporedih Zagrebških solistov.

Koncertni mojster Sreten Krstić

Zagrebške soliste vodi mednarodno znani violinist Sreten Krstić, ki se je uveljavil kot koncertni mojster Münchenskih filharmonikov v zlatem obdobju dirigenta Sergiua Celibidacheja.

Rojen je bil leta 1953 v Beogradu. Violino je začel igrati pri sedmih letih. Od leta 1980 je bil koncertni mojster Münchenskih filharmonikov, to funkcijo je kot rečeno opravljal že od legendarnega šefa dirigenta Sergiuja Celibidacheja. Bil je tudi koncertni mojster Svetovnega mladinskega orkestra in nastopal s solisti, kot sta Henryk Schering in Pierre Fournier ter pod vodstvom dirigentov, kot sta Jean Martinon in Bernard Klee. Kot solist je sodeloval tudi z znamenitimi dirigenti, med drugim s Sergiujem Celibidachejem, Jamesom Levineom, Zubinom Mehto, Hiroshijem Wakasugijem, Horstom Steinom, Václavom Neumannom ali Dmitrijem Kitajenkom, kariera pa ga je vodila v skoraj vse evropske države, na Japonsko, v ZDA in Rusija.
Snemal je za vse radijske in televizijske postaje nekdanje Jugoslavije, Bavarski radio, Zahodnonemški radio, BBC (Manchester), Grški radio (Solun) ter za založbe PGP, Thorofon, Arte Nova Classics idr. Zanje je posnel več zgoščenk, tako solističnih kot komornih.  Leta 1985 je ustanovil Gasteig-Trio München, leta 1996 Philharmonic String Sextet in leta 1999 Chamber Orchestra Philharmonic Soloists, katerega umetniški vodja je. Istega leta je postal član Glasovir Tria Gelius. Igra na violino, ki jo je leta 1760 izdelal Nicola Gagliano.

Program:

Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija za godala št. 10 v h-molu, MWV N 10
Benjamin Britten: Preprosta simfonija, op. 4
Gustav Mahler, prir. Sreten Krstić: Adagietto iz Simfonije št. 5 v cis-molu
***
Peter Iljič Čajkovski: Serenada za godala v C-duru, op. 48

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja