Idrijska Založba Bogataj vabi na predstavitev svojih knjižnih novosti, ki bo v ponedeljek, 2. decembra, ob 12. uri v Knjigarni Konzorcij v Ljubljani.
Predstavili bodo pesniško zbirko štirih pesnic: Darinke Kozinc, Olge Kolenc, Sabine Vostner in Andrejke Jereb z naslovom Svetloba štirih, knjigo kratkih zgodb Jerneje Ferlež z naslovom Gnezda in knjigo Lidije Kleindienst z naslovom Bam knapa vzela, bam zmeraj vesela, ki v drugi dopolnjeni izdaji prinaša šaljive pripovedi in zgodbe idrijskega rudarja.
Uredniku Jožetu Janežu in založniku Damijanu Bogataju se bodo na pogovoru pridružile avtorice Jerneja Ferlež, Lidija Kleindienst, Darinka Kozinc in Sabina Vostner.
Štiri pesnice, s štirimi pesniškimi poetikami v knjigi Svetloba štirih, bralca peljejo v še neznane svetove. Zavezane koreninam, bodisi Vojskarski planoti, rudarski Idriji, Solkanskemu polju ali prostranstvom daljne Rusije iščejo odgovore na temeljna vprašanja smisla, bivanja in presežnega. Smisel včasih najdejo v drobnih rečeh vsakdana, drugič v spominu na neke že oddaljene čase, tretjič v upanju na čas, ki prihaja.
Sabina Vostner, Darinka Kozinc, Olga Kolenc in Andrejka Jereb so samosvoje pesniške osebnosti. Nemogoče jih je ukalupiti v to ali ono zvrst. Skupna jim je iskrenost najprej do sebe in potem tudi do sveta, v katerem živijo. Njihova poezija, združena v skupno zbirko, jih povezuje in v bralcu bogati spoznanje o nujnosti preseganja mej. Včasih nas nagovorijo s preprosto mislijo, drugič le odškrtnejo vrata svojega duhovnega sveta. Pozoren bralec zna v njem poiskati in najti del sebe. Zato zbirka Svetloba štirih presega format običajnih pesniških zbornikov. Urednik izdaje pesnik Jože Janež je za objavo izbral najbolje od najboljšega in to knjiga ponuja bralcu. Enkratno in neponovljivo srečanje s kleno poezijo.
Jerneja Ferlež (1968) piše predvsem znanstvena besedila, vendar večkrat prehaja tudi v literarno, esejistično in kolumnistično pisanje. Kot etnologinja predava na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kot bibliotekarka je zaposlena v Univerzitetni knjižnici Maribor.
Je avtorica etnoloških monografij Mariborska dvorišča (2001), Fotografiranje v Mariboru (2002), Josip Hutter in bivalna kultura Maribora (2008), Stanovati v Mariboru (2009) in drugih besedil različnih žanrov – med njimi knjige Maribor paralaksa (2019), v kateri sta s soavtorjem Petrom Rezmanom prepletla etnološki in literarni pogled.
Naslovnice
Njeni zapisi so, ne glede na žanr, zaznamovani z ubesedovanjem odnosa med človekom in prostorom, pogosto pa tudi z vtisi ob ogledovanju starejših fotografij. Zbirka kratkih zgodb Gnezda je njen literarni prvenec. Nastal je tako rekoč v enem zamahu na rezidenci Založbe Bogataj v Idriji jeseni leta 2023, skoraj kot nekakšen dnevnik razvoja odnosa med obiskovalko in mestom. Zgodbe so poklon Idrijčanom, fotografu Josipu Pelikanu, ki je fotografsko pot začel v Idriji, in etnologu Franju Bašu, ki je raziskoval idrijsko stavbno dediščino.
Knjiga »Bam knapa vzela, bam zmeraj vesela« sodi med naša najpomembnejša domoznanska dela. Avtorica Lidija Kleindienst v njej ohranja idrijski narečni govor v njegovi najžlahtnejši obliki. Sama, rojena Idrijčanka, je kot profesorica slovenščine desetletja gimnazijcem in vzgojiteljicam na takratnem Šolskem centru Idrija privzgajala ljubezen in naklonjenost do slovenskega jezika. To pa je ni odvračalo od spoštovanja do idrijskega narečja, ki se, kljub številnim vplivom globalizacije, v mestu in okolici ohranja. Kot vsaka živa stvar pa se tudi narečje spreminja, prilagaja, brusi in tudi obnavlja. Druga dopolnjena izdaja prinaša pomembno novost. Bralec si bo s fotografijo QR kode sam zavrtel posnetek na katerem različni bralci berejo besedila v narečju. Tako odpadejo zadrege s pravilno izgovorjavo ali naglaševanjem posamezne besede ali povedi. Založba knjigi v običajnem formatu dodaja še žepnico v mehki vezavi, ki je vse bolj priljubljena med mladino. Z branjem in poslušanjem šaljivih pripovedi o Idriji in Idrijčanih ter Idrijčankah založba dodaja svoj kamenček v mozaik prizadevanja za ohranitev samobitnosti in starožitnosti ljudi na sotočju Idrijce in Nikove.
Marijan Zlobec