Založba Goga je na 40. Slovenskem knjižnem sejmu vesela in ponosna, da je njihova knjiga Ćrtice Tine Perić prejela nagrado za najboljši literarni prvenec leta 2024. A ima celo vrstu aktualnih in odmevih knjig, pa tudi uspešnic, kot so vse Golobove, ki so presegle naklado 5000 izvodov. Skupaj šest knjig, kar je rekord 21. stoletja.
Založba Goga iz Novega mesta je na 40. SKS zelo opazna, fotografije Marijan Zlobec
Tina Perić (1985) je končala študij Južne slavistike s književnostmi in sociologije kulture. Med in po študiju je prevajala in poučevala južnoslovanske jezike. Je ena od ustanovnih članic Jezikovne zadruge Soglasnik. Pisala je besedila in pela v elektro-punk bendu Ludovik Material, s katerim so izdali dva dolgometražna albuma ter gostovali po nekaj mestih Evrope. Soustvarila je prekmurski glasbeni koncertni cikel in od leta 2023 tudi festival – Nindri Indri. Ćrtice so njeno prvo literarno delo, romanu sta spremno besedo napisala Goran Vojnović in dr. Milica Antić Gaber.
Žirija je svojo odločitev utemeljila z naslednjimi besedami:
Tina Perić: Ćrtice. Založba Goga, 2024
Radoživ, bister, grenek in humoren roman Ćrtice avtorice Tine Perić govori o odraščanju v Sloveniji, tako v času razpadanja Jugoslavije in izbruhu vojne v začetku 90-ih pa do osamosvojitve Slovenije in izbrisa 25.671 ljudi iz evidenc stalnega prebivalstva. Po teh družbenih pretresih se domovina za protagonistko Mio in njene najdražje, torej za tiste »od dol«, v tem primeru označene za »Bosance«, zoži na Slovenijo, ki ji pa ne pripadajo več zares, saj so postali »drugi«, osumljeni tudi izdaje in nelojalnosti. Zožitev domovine ni le geografska, ampak ampak tudi mentalna in duhovna; oče namreč nima papirjev in zato ne sme več zapustiti samostojne Slovenije, ker se ne bi mogel vrniti k družini. Biti brez papirjev seveda pomeni biti izbrisan, pomeni prenehati obstajati, kar surovo zaplete življenje za vso družino, še na prav posebno krut način pa vrže s tečajev otroški svet.
Navihana junakinja Mia že od malega krmari med jeziki od prekmurščine do slovenščine in srbščine, med pripadnostjo temu ali onemu narodu in pripadnostjo sami sebi, med spoli in lepotnimi ideali, študijem in študentskim delom, vsemi temi rečmi, ki jo določajo, tudi proti njeni volji in izbiri. Navdihujoče Ćrtice otoplijo trpko ozračje in orosijo oko s svojo srčnostjo, na najmanj pričakovanih mestih nas presenetijo še z izvirno in prodorno duhovitostjo, ki nas nasmehne in tudi nakrohota, ki vedno deluje kot dramilo.
Roman mojstrsko združuje osebno izpoved z družbeno kritiko, izraslo tudi iz poglobljenega študija doživetij mnogih izbrisanih, ko je zločinska politična birokratska odločitev za veliko let z absurdnostmi in tragedijami zaznamovala ljudi v Sloveniji in Jugoslaviji.
Ćrtice s prepletom pripovedi in esejističnih odsevov ponujajo dragocen vpogled v osebno in kolektivno travmo. To je knjiga, ki nagovarja vse generacije, od mladih, ki bi jo morali brati za maturo, do starejših, ki iščejo globlje razumevanje zgodovinskih in osebnih zgodb. Izjemna literarna kakovost in človeška toplina romana Ćrtice zagotavljata, da bo knjiga ostala nepozabna tako za literarne sladokusce kot za tiste, ki jo bodo brali kot pričevanje o življenju med preteklostjo in sedanjostjo v Sloveniji in …
Ta roman ima moč, da lahko postane kultna umetnina za bralce (in kot film oziroma drama/tragikomedija za gledalce) s področja celotne bivše Juge in širše.
Izjava nagrajenke:
»Iskreno sem ganjena ob tem priznanju, sploh, ker sem se znašla v res dobri družbi ostalih nominirank in nominiranca. S Ćrticami sem hotela povedati zgodbo ene družine, ki jo je prizadel izbris. In občutek je, da jo je nekdo slišal. Vesela sem, da smo kot družba pripravljeni slišati take zgodbe. Da skupaj rastemo in se celimo. In podobnih zgodb je mnogo, vsaj 25 671. Pomembno je, da prisluhnemo tudi tem.”
Naslovnica
Pesnik Milan Jesih je izdal pesniško zbirko Tudi, ki jo je ilustriral akademski kipar, profesor Mirko Bratuša. Knjiga združuje pesniško in kiparsko umetnost – sestavlja jo 39 risb in kolaži fotografij detajlov kipov Mirka Bratuše ter 82 osemvrstičnic Milana Jesiha, ki se gibljejo od humornih, satiričnih do refleksivnih pesmi. Fluidnost poezije se tako sreča s snovnostjo kipa, vmes pa pušča prostor, da iz vsake špranje zrase (tudi) čisto svoje življenje.
Milan Jesih (1950) je predvsem pesnik, kot avtor in prevajalec pa je dejaven v gledališču in na radiu. Objavil je šestnajst pesniških zbirk, uprizorjenih je bilo več kot dvajset njegovih iger in predvajanih podobno število radijskih iger. Prevajal je temeljna dela svetovne književnosti (Shakespeara, Čehova, Gogolja, Bablja, Kleista idr.). Za pesmi je prejel vse pomembnejše literarne nagrade, med njimi Jenkovo, Veronikino in Prešernovo.
Andrej Rozman Roza – Dvomovinska lirika
Andrej Rozman Roza je pri založbi Goga izdal knjigo poezije in proze z naslovom Dvomovinska lirika.
Dvomovinska lirika združuje avtorjeva besedila, ki prevprašujejo naš odnos do države, jezika, pravičnosti in dolžnosti. Duhovito in sočno zapisana proza in poezija, ki dvoma v človeštvo ne zagreni, ampak nam celo nariše upajoč in opogumljajoč nasmešek.
Zbrana poezija in proza, v večini nastala od 2012 do 2024, sega od domoljubja in humanizma do njunega parodiranja ter kritike romantičnega pogleda na vlogo umetnika v družbi. Knjigo začne besedilo Od kod izviramo, ki na parodičen način govori o nekaterih značilnostih slovenskega jezika in zgodovine. Nadaljujejo jo pesmi, ki govorijo o pomenu jezika tako za družbo kot za posameznika, ter pesmi, ki se pojejo na znane melodije in naj bi vlivale upanje, da je še zmeraj možen socialno pravičnejši in ekološko vzdržen svet. Pesemski cikel zaključujejo pesmi, nastale med t. im. kolesarskimi protesti. Drugi del knjige sestavlja nekaj avtorjevih govorov o odnosu Slovencev do svoje države in kulture, povzetek knjige pa se ponuja v obliki vprašanja, kaj moramo in kaj moremo.
Precej pesmi je prav domovinskih. Malo intervenira celo na verzijo neke pesmi Slavka Avsenika – Bila sva mlada oba, ko preko mosta sva šla.
Brez slovenščine Slovenk in Slovencev ni.
Knjigo je oblikoval Radovan Jenko predvsem z besednimi grafičnimi vložki, ki intervenirajo v tekste z različnimi vsebinskimi poudarki. Knjigi doda še svojo noto, saj oblikovanje temelji na tekstovni podlagi, v bistvu kar sopesniško.
Marijan Zlobec