Na odprtju 40. Slovenkega knjižnega sejma je imela slavnostni nagovor predsednica Državnega zbora RS mag. Urška Klakočar Zupančič. Po odprtju si je v spremstvu voditeljev sejma ogledala knjige in založbe, potem pa je želela pokazati še dve svoji knjigi.
Žal jih je bilo na policah njene založbe Primus toliko, da svojih dveh ni opazila, ker sta bili postavljeni, kot sem se pozanimal naslednji dan, ko so prišli predstavniki oziroma predstavnice založbe, bolj na desno stran njihovega sejemskega prostora in nista bili takoj opazni, predsednica pa je gledala na sredino, potem pa za iskanje ni bilo več časa, saj je bil ogled sejma dinamičen.
Najbolj jo zanimajo zgodovinske knjige
in med njimi srednji vek
Največja ženska tedaj se ji kaže Ivana Orleanska
V spremstvu si je ogledala 40. SKS
V roke je vzela knjigo Vesne Milek o Kleopatri
Zanimale so jo zgodoviske knjige in za otroke
Urška Klakočar Zupančič je nazadnje izdala roman Sibilina sodba.
Roman Sibilina sodba vas bo popeljal v temačni čas 17. stoletja, ko so ljudje živeli pod senco epidemij, vojn in strahu pred čarovnicami.
Glavna junakinja Sibila je močan ženski lik, ki se hrabro spopada z izzivi patriarhalnega obdobja, knjiga pa je namenjena vsem »divjim ženskam z volčjo dušo«, ki se ne bojijo biti svobodne in se upirajo družbenim normam.
»Napet zgodovinski roman, ki nas popelje v začetke novega veka na Slovenskem ter nam dinamično prikaže popotniško krajino ljudi na begu pred smrtonosno kugo in biriči v lovu na čarovnice. Potujemo med Dolenjsko in Kranjsko v času, ko je bilo nevarno biti znanj željna ženska.
Glavna junakinja Sibila, ki v sebi nosi strašen greh izdajstva in moškega nasilja, se razvija in raste pred bralcem skupaj s svojo zgodbo. Iz nevedne mladenke se prelevi v izkušeno zdravilko in volčjo žensko, ki hlepi po ljubezni in svobodi. Njena sodba je v božjih rokah in ker je bog ljubezen, jo reši prav ljubezen. Njeno zgodbo v delno arhaičnem jeziku, ki nas popelje v 17. stoletje, zapiše njen sin – učenjak. Pisateljica v zgodbo nevsiljivo vnaša skrbno raziskana zgodovinska dejstva in duh časa, ki nam je znan iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske.« – Tanja Tuma
»Urška Klakočar Zupančič ni le karizmatična političarka, ampak tudi karseda nadarjena pisateljica. Njeno živahno pripovedništvo stavi tako na srce kot na lucidno misel, zgodovinsko ozadje pa predstavlja še kako živo kuliso za literariziran premislek o sedanjosti in poziciji nemirne/ga posameznice/ka, soočenega z večnimi vprašanji našega bivanja.
Poudarek pisanja Urške Klakočar Zupančič je na usodi močne ženske v patriarhalnem okolju, ki z vidnimi in manj vidnimi prisilami pasivizira žensko energijo in relativizira njen pogled na svet v luči domnevno univerzalnega, v resnici pa moškega dojemanja sveta.
Čeprav živimo v domnevno razsvetljenih časih, je emancipacija še vedno velikokrat le priročen slogan brez pokritja v realnosti. Tudi zato je roman Urške Klakočar Zupančič pogumno in vznemirjajoče dejanje, ki ne bo ostalo brez odmeva.« – Mitja Čander
Predstavnici založbe Primus na 40. SKS, foto Marijan Zlobec
Urška Klakočar Zupančič, doma iz Sevnice, s sinovoma že več let živi v Ljubljani. Po izobrazbi je pravnica, magistrirala je iz pravne zgodovine in pripravlja doktorat s svojega strokovnega področja. Od leta 2009 je bila sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, leta 2022 pa je po zmagi na državnozborskih volitvah postala prva predsednica Državnega zbora Republike Slovenije.
Zgodovina je njena strast že od otroških dni, prav tako pisanje. Leta 2021 je pri založbi Primus izdala svoj prvenec, zgodovinski roman Gretin greh, ki je postal uspešnica. Poleg knjig obožuje potovanja, odmik od ponorelega sveta pa najde v sedlu svoje kobile Gine. Najpomembnejši osebi v njenem življenju sta njena enajstletna sinova, dvojčka Filip in David, ki sta dobila imeni po velikih zgodovinskih osebnostih.
Kot prvi roman pa je Urška Klakočar Zupančič izdala Gretin Greh. Izšel je v zbirki Avtorji.
Gretina zgodba se dogaja v letih 1634 in 1635 v kraju Lichtenwald na Spodnjem Štajerskem. V tem turbulentnem času se v Evropi bijejo bitke med katoliki in protestanti v tridesetletni vojni, podložniki se s kmečkimi upori počasi osvobajajo tlačanstva, mesta se širijo, preganjanje čarovnic pa je še v polnem razmahu. Lichtenwald je živahen trg, ki ga pred zunanjimi nevarnostmi varujeta budno oko pravovernega vaškega župnika očeta Jožefa ter prizanesljivost in strpnost zemljiškega gospoda barona Inocenca Moscona.
Tukaj živi Greta Weber, ženska z izjemno notranjo močjo, s katero premaguje hude življenjske preizkušnje. V sebi že od otroštva nosi nevarne skrivnosti, grehe svojih staršev, ki so zanjo hkrati tudi blagoslov, saj ji pomagajo razumeti svet okoli nje.
Potem ko poskuša spet zaživeti po smrti svojega sina, nekega poletnega dne sreča viteza Johanna Savinška, ki je z ženo baronico Herberstein gost v Mosconovem gradu. Med Greto in Johannom vzplamti strast, ki je zanjo tako vseobsegajoča, da jo popolnoma prevzame. Ob koncu leta se Johann poslovi z obljubo, da se naslednje poletje vrne.
Obe knjigi Urške Klakočar Zupančič na sejmu, foto Marijan Zlobec
V času, ko čaka nanj, Greta postane vajenka pri vaški porodničarki, spremlja sestro v frančiškanski samostan, iz bede reši mlado dekle, spozna zanimivo žensko, ki se nenavadno oblači, z očetom pred protireformacijsko komisijo skriva prepovedane knjige, spozna kmečke upornike in se pusti prepričati v zaroko z moškim, ki ga ne ljubi. Johann se poleti res vrne. Greta zopet zapade v greh, vendar tokrat z uničujočimi posledicami.
Marijan Zlobec