V Viteški dvorani Križank bo v torek, 26. novembra, ob 19.30 na ogled edinstven glasbeno-dokumentarni performans Mementophonia, ki se osredotoča na pomen človeškega spomina.
Predstava raziskuje, kako spomin oblikuje našo zavest, identiteto in občutek celovitosti ter kakšen vpliv ima dejstvo, da je naš spomin pogosto krhek in varljiv. Posebno mesto zavzema glasba, saj se spomin na njej v naših možganih ohranja dalj časa kot pri drugih vsebinah.
Mateja Starič, foto osebni profil
Avtorica Mateja Starič je skupaj s priznanim instrumentalistom Klemnom Hvalo (violončelo) ustvarila zvočno-vizualni kolaž, ki združuje različne umetniške pristope, da bi raziskala kompleksnost in krhkost človeškega spomina.
Performans združuje živo glasbo z avdio in video posnetki, ki nas popeljejo skozi dve zgodbi, ki sta tako osebni kot znanstveni. Ena izmed teh zgodb je pogovor z Matejino 96-letno babico Rozi, katere spomini segajo daleč v preteklost in oživijo v njenem pripovedovanju.
Druga zgodba vključuje intervju z uglednim nemškim nevrologom, prof. dr. Valentinom Riedlom, ki ponuja znanstvene vpoglede v to, kako človeški možgani delujejo, kako shranjujejo spomine in kako se spomini spreminjajo skozi čas.
Klemen Hvala
Osrednji motiv babičinih spominov je pesem, ki je spremljala njeno življenje v mladosti, medtem ko je bila zaprta v nacističnem taborišču v Nemčiji med drugo svetovno vojno. Ta pesem, ki nosi globoko čustveno in zgodovinsko težo, ostaja kljub trpljenju, ki ga je doživela, trdno zakoreninjena v njenem spominu. Čeprav so temne izkušnje tiste, ki so zaznamovale njen spomin, pesem vedno znova prekaša te travme in se vrača kot svetel spomin na njeno mladost in ljubezen do glasbe. Zanimivost tega performansa je, da spomini niso le preprosti spomini na dogodke, ampak živijo v njej skozi zvok, melodijo in harmonijo, ki jih ta pesem nosi.
S pomočjo inovativnih tehnik manipulacije z avdio in video posnetki se pred nami razgrinjajo fragmenti osebne zgodbe, ki se postopoma sestavljajo v celovit in smiselno zapleten umetniški izraz. Ta tehnika je simbolična, saj posnema sam proces, kako spomin deluje z zbiranjem fragmentov iz preteklosti, ki se skozi čas povezujeta in oblikujeta v nekaj, kar dojemamo kot celoto.
V Mementophonii se tako srečata subjektivna zgodba posameznika, ki jo oblikujejo spomini na preteklost, ter objektivna znanstvena resnica, ki poskuša razumeti, kako delujejo naši možgani in kako shranjujemo spomine. Povezava med tema dvema svetovoma je prav glasba, tista univerzalna umetnost, ki ostane nedotaknjena, ko se vsi drugi spomini začnejo spreminjati in bledeti. Glasba postane tako zadnji spev spomina, ki ostane z nami, ko vse drugo izginja. (Iz utemeljitve projekta).
Lotosov cvet
Mateja Starič je skladateljica in oblikovalka zvoka iz Slovenije. V preteklosti je bila aktivna tudi kot solo pevka in tekstopiska ter izvajala svoje skladbe. Zadnjih 15 let se ukvarja predvsem z glasbo in oblikovanjem zvoka za gledališče in film.
Lovesick
Ustvarila je glasbo za številne predstave, animirane filme, radijske igre, dokumentarne filme in več zvočnih umetniških instalacij.
Lotosov cvet
Marijan Zlobec