V Viteški dvorani Križank v Ljubljani se odvija cikel koncertov profesorjev Konservatorija Vincenzo Bellini iz Catanie na Siciliji, ki navdušujejo ljubitelje klasične glasbe in jazza. Ponovno se nam bodo predstavili italijanski glasbeniki, ki bodo izvedli Mozartove kvartete za flavto. Koncert bo izveden v interpretaciji glasbenikov, katerih strast do klasične glasbe in pedagoškega dela zagotavlja edinstveno izkušnjo za vse obiskovalce, pravi organizator Festival Ljubljana.
Kvarteti za flavto Wolfganga Amadeusa Mozarta so del njegovega zgodnjega raziskovanja zvoka tega inštrumenta. Kljub temu, da je Mozart v svojih zapisih pogosto izražal zadržke do flavte, so ta dela postala ključni del njegove komorne glasbe. Skladatelj je v teh kvartetih združil svojo genialno sposobnost pisanja za različne inštrumente, ki se v tem formatu med seboj izjemno dopolnjujejo. Za flavto je ustvaril zvokovno bogate in tehnično zahtevne skladbe, katerih izjemna lepota in subtilnost sta povzdignila flavto v svet klasične glasbe.
V komornih delih Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756–1791) so kombinacije pihal in godal redke. Štiri izmed petih tovrstnih skladb so kvarteti za flavto oz. za flavto, violino, violo in violončelo, to pa je za skladatelja, ki flavte ni maral, dokaj presenetljivo. Prvi izmed kvartetov, Kvartet v D-duru, je nastal ob koncu leta 1777. V tem času sta skladatelj in njegova mati Maria Anna na poti do Pariza preživela šest mesecev v Mannheimu. Ljubiteljski flavtist Johann Baptist Wendling je Mozarta seznanil z drugim ljubiteljem tega pihala, Ferdinandom Dejeanom, bogatim zdravnikom, uslužbencem Nizozemske vzhodnoindijske družbe.
Ta je Mozartu obljubil 200 florinov, če zanj zloži »tri lahke in kratke koncerte ter nekaj kvartetov za flavto«, kot je skladatelj napisal očetu. Nekaj dni pozneje je v opravičilo dejal, da ga po eni strani Dejeanovo naročilo veseli, vendar: »Ne najdem niti urice miru. Lahko komponiram samo ponoči, potem pa zjutraj ne morem vstati. Poleg tega nihče ne more samo delati. Lahko bi čečkal ves dan, toda skladbe gredo v svet, jaz pa se jih nočem sramovati. Pa še to – precej me ovira dejstvo, kot sami veste, da moram komponirati za instrument, ki ga ne prenesem.« V naslednjem pismu (18. decembra) je omenil, da bo »kmalu končal kvartet za ‘indijskega Nizozemca’«, in resnično – Kvartet v D-duru, K. 285, je nastal že po enem tednu.
Do 14. februarja 1778 je Mozartu uspelo napisati tudi drugi »Dejeanov« kvartet, Kvartet v G-duru, K. 285a. Ima samo dva stavka, ohranil pa se je le v kopiji iz leta 1792. Oba stavka sta napisana v isti tonaliteti in podobnem tempu, vendar pazljivemu poslušalcu ne bodo ušli subtilni kontrasti v instrumentaciji in harmonski barvi tega prikupnega diptiha.
Kvartet v C-duru, K. Anh. 171 (285b), ima v Köchlovem seznamu Mozartovih del nekoliko zavajajočo oznako. Nekdaj so tudi ta kvartet povezovali z Dejeanovim naročilom, potem pa so muzikologi ugotovili, da je zelo verjetno nastal nekoliko kasneje na Dunaju. Ker zanesljivega podatka v ohranjenih materialih ni (rokopis je izgubljen), so izhajali iz neposrednega dokaza – skica desetih uvodnih taktov prvega stavka (Allegro) je namreč napisana na istem listu notnega papirja kot arija iz opere Beg iz seraja (ki je nastala v letih 1781/82). Dodatna potrditev je tudi tesna povezava med drugim stavkom (Andantino), temo s šestimi variacijami, in Serenado za trinajst pihal, K. 361. Kaj je botrovalo skladateljevi odločitvi, da bo ponovno pisal za enako zasedbo kot pred leti v Mannheimu, ni jasno.
Četrta skladba, Kvartet v A-duru, K. 298, pa je zagotovo nastala na Dunaju, in sicer leta 1786. Dokaze za to pa (čeprav na rokopisu ni datuma) najdemo v glasbi – Mozart se je v njej ponorčeval iz nekaterih svojih kolegov skladateljev. Uvodni Andantino je niz variacij na pesem An die Natur Mozartovega prijatelja, dunajskega založnika in flavtista Franza-Antona Hoffmeistra. Drugi stavek (Menuett) vsebuje temo francoske ljudske pesmi Il a des bottes, des bottes, Bastien. V finalu – Mozart ga je duhovito označil kot Rondieauoux, ker je poln nenavadnih in nasprotujočih si oznak (npr. Allegretto grazioso, ma non troppo presto, pero non troppo adagio; cosi–cosi–con molto garbo ed espressione) – pa si je skladatelj »sposodil« delček materiala iz Paisiellojeve opere Le gare generose, ki je bila pri srcu Nancy Storace (tudi Mozartovi prijateljici, ki je v Figarovi svatbi upodobila Suzano). Glede na dejstvo, da je bila Paisiellojeva opera na Dunaju prvič uprizorjena leta 1786, je to še ena potrditev datiranja skladbe.
Na Festivalu Ljubljana bo v sredo, 20. novembra, ob 19.uri nastopila zasedba štirih izjemnih glasbenikov in hkrati profesorjev iz Konservatorija Vincenzo Bellini iz Catanie.
Aura Cosentino
Aura Cosentino je ena najbolj priznanih flavtistk v Italiji. Po diplomi z odliko na Konservatoriju za glasbo Luigi Cherubini v Firencah se je udeležila številnih mojstrskih tečajev ter osvojila nagrade na mednarodnih tekmovanjih. Je članica Ansambla Loïe Fuller in redno nastopa z različnimi orkestri in komornimi sestavi. Kot docentka flavte na Konservatoriju Vincenzo Bellini iz Catanie prenaša svoje znanje in ljubezen do glasbe na mlajše generacije.
Giovanni Anastasio se je izobraževal pod mentorstvom maestra Vita Imperata. Sodeloval je na mojstrskih tečajih na univerzah, kot so Severna Karolina, Duke, Hunter College v New Yorku in Avtonomna univerza Nuevo León. Njegova virtuoznost na violini in izjemen občutek za interpretacijo sta ga postavila med vodilne italijanske violiniste.
Samuele Danese
Samuele Danese je diplomiral z najvišjo oceno na Konservatoriju za glasbo Niccoló Piccinni v Bariju in se je izpopolnjeval pri uglednih mojstrih violine in viole v Italiji in tujini. Pridobil je koncertno diplomo na Visoki šoli za glasbo v Würzburgu in se je izpopolnjeval na rimski Državni akademiji svete Cecilije. Redno nastopa v večjih italijanskih gledališčih in je priznana prva viola v različnih orkestrih.
Benedetto Munzone
Benedetto Munzone je priznani violončelist, katerega nastopi se ponašajo z izjemno globino in tehniko. Diplomiral je na Konservatoriju Arrigo Boito v Parmi in se izpopolnjeval pri vrhunskih mojstrih violončela. Njegova kariera obsega sodelovanja z eminentnimi glasbeniki ter nastope na prestižnih evropskih festivalih. Redno vodi mojstrske tečaje violončela in komorne glasbe ter tudi poučuje.
Profesorji Konservatorija Vincenzo Bellini
Na koncertu bomo prisluhnili kvartetom, ki so nastali v Mannheimu in Parizu ter so pomemben del Mozartovega komornega opusa. Ob izvedbi teh del bodo odlični glasbeniki iz Konservatorija Vincenzo Bellini iz Catanie obiskovalcem omogočili, da se potopijo v globoko in bogato glasbeno dediščino tega velikega skladatelja.
Program:
Wolfgang Amadues Mozart:
Kvartet št. 2 v G-duru za flavto, violino, violo in violončelo, K. 285a
Kvartet št. 3 v C-duru za flavto, violino, violo in violončelo, K. 285b
Kvartet št. 4 v A-duru za flavto, violino, violo in violončelo, K. 298
Kvartet št. 1 v D-duru za flavto, violino, violo in violončelo, K. 285
V preteklosti je bila slavna interpretka Mozartovih Kvartetov za flavto Irena Grafenauer, skupaj s slovenskimi glasbeniki, godalci (Šiškovič, Milošev, Mlejnik). Sledili so ji še drugi, flavtist Matej Grahek in godalci (Kolbl, Rome, Greblo ali Škerjanec).
Marijan Zlobec