Celjska Mohorjeva družba je v svoji knjigarni na Nazorjevi ulici v Ljubljani predstavila Redno zbirko za leto 2025. To je, kot je na slovesnosti povedala ravnateljica CMD dr. Ozvatič, že 167 komplet vsakoletnih novih knjig s Koledarjem in Pratiko v zgodovini Mohorjeve družbe. Prav gotovo bi si Mohorjeva družba s svojo neverjetno in pomembno zgodovino zaslužila svoj muzej, a se zdi, kot da se slovenska kulturna politika tega niti malo ne zaveda in potemtakem ne reagira in naredi.
Tiskovna konferenca, vse fotografije Marijan Zlobec
Zato nimamo ne Muzeja slovenske literature in književnosti, ne Muzeja slovenskih glasbenikov in glasbe. Muzej Goriške Mohorjeve družbe in drugih knjig, ki so izhajale v Gorici v dvajsetih in tridesetih letih, bi lahko pripravili v okviru EPK, a tega nihče ni niti predlagal. O tem sicer ni bilo govora na predstavitvi knjig, a so stvari jasne in logične. Slovenstvo nam sredi Ljubljane propada. Vsa kulturna društva so tiho. O slovenstvu v glavnem govorijo le še pri Mohorjevi družbi in Slovenski matici, v Celovcu, Trstu in Gorici.
Predstavitev je bila vsekakor praznična. Uvodnemu pozdravnemu nagovoru ravnateljice Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanje Ozvatič je sledila predstavitev vseh knjig.
Predstavitev Redne zbirke 2025: Saška Ocvirk, Damjana Fortunat Černilogar, Mojiceja Bonte in Polona Kosec
Koledar je predstavila urednica CMD in knjige Saška Ocvirk.
Celostni pregled vsega, kar si velja zapomniti
Naslovnica
Mohorjev koledar najstarejše slovenske založbe za leto 2025 poleg koledarskih podatkov prinaša poučne, zgodovinske in portretne prispevke, širi domača in tuja obzorja ter se ozira po naravni in kulturni dediščini naše domovine.
Mohorjev koledar 2025 vstopa v 167. leto izhajanja in se kot vsakoletna knjižna izdaja tako ponaša z najdaljšim izročilom na Slovenskem, pa tudi v Evropi nima dosti tekmecev. Prvič je izšel leta 1857 kot Slovenska koleda za leto 1858, slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselovanje, ter z istim naslovom leta 1858. Obe izdaji je uredil Anton Janežič (1828–1869), literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec in urednik.
Prispevki so ubrano urejeni v smiselne in zaključene sklope. Bralce med drugim spominjajo na pomembne dogodke iz domače in svetovne zgodovine kot tudi na aktualno kulturno-družbeno dogajanje preteklega leta, s spoštovanjem in hvaležnostjo pa se spominjajo tudi velikih imen, ki so s svojim življenjem in delom neizbrisno zaznamovala slovensko preteklost in sedanjost.
Vstopamo v sveto leto, ki mu je uvodni esej posvetil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž. Aktualne dogodke nam že nekaj časa pretresajo vojna žarišča, iz Ukrajine se je svetovna pozornost usmerila v Gazo. Slovenci smo svojo istovetnost utemeljili na knjigi; 450 let po prvi natisnjeni v Ljubljani se sprašujemo, kje sta danes slovensko založništvo in knjiga nasploh. Ukradeni otroci so žrtve najbolj pretresljivih zgodb iz druge svetovne vojne, težko je verjeti, da so se take zgodbe dogajale tudi v povojni Jugoslaviji. V kolesu zgodovine se nam odvrtijo podobe Eneja Silvija Piccolominija, papeža, ki je bil v zgodovini nedvomno najbolj povezan z našim prostorom; Vladimirja Vauhnika, vojaškega atašeja Kraljevine Jugoslavije, ki je spravljal ob živce celo Hitlerja; ter Evgenije Hribar, ki je bila ena najbolj izstopajočih osebnosti predvojne slovenske elite. Pred 80 leti se je končala vojna: kako je z revolucijo v Sloveniji, je še vedno odprto vprašanje. Ni pa več vprašanje, kako škodljiva je zarota molka v zgodbah, kakršno skriva Koncentracijsko taborišče Strnišče oz. Šterntal, danes imenovano Kidričevo. Veselimo pa se tega, da je Slovenija že 20 let polnopravna članica Evropske unije.
Ob obletnicah so se spomnili Ivana Šušteršiča, Ivana Žolgerja, Etbina Henrika Costo, Franceta Koblarja, Ivana Prijatelja, Alojzija Mihelčiča, Rada Jurčeca, Jože Čopa, Valentina Orožna, Cirila Zlobca, Ivana Baše, Anthonyja Edwarda Pevca, Franca Rodeta in Stanislava Hočevarja.
Med drugim smo spregovorili o vzgoji otrok, o strahu pred javnim nastopanjem in o tem, kako sobivati s sosedi, ki nam niso všeč. Na najvišjo zemeljsko točko smo pogledali s prvo Slovenko, ki je osvojila vrh Everesta, se skozi ženske oči zazrli v arabski svet in se podali med koliščarje na Ljubljansko barje.
Urednica Saška Ocvirk razlaga Koledar
Avtorji
Maksimilijan Matjaž, Renato Podbersič ml., Milena Miklavčič, Jan Dominik Bogataj in Anja Božič, Ignacija Fridl Jarc, Milan Jazbec, Stane Granda, Aleš Maver, Branko Cestnik, Milan Zver, Ljudmila Bokal, Maruša Brozovič, Andrej Šalehar, Marija Štremfelj, Maja Zupančič, Mojiceja Bonte, Andrej Pešec, Matic Vidic, Aleksandra Zupančič in Zdravko Zupančič, Andrej Rahten, Mira Delavec Touhami, Marija Počivavšek, Jože Jan, Peter Mikša in Igor Vrtačnik, Igor Grdina, Andrej Arko, Marko Jesenšek, Bogdan Kolar, Edvard Kovač, Pavle Jakop, Gregor Čušin, Saška Ocvirk, Tone Gorjup, Jože Planinšek, Sebastijan Valentan, Tanja Ozvatič, Karl Hren in Franc Kelih, Marko Tavčar in Danijel Devetak.
Ilustratorka Polona Kosec, prevajalec Gašper Kvartič, Gregor Antoličič in Branko Petauer
Vrnitev v objem čiste ljubezni
Pater Branko Petauer je v zbirki Večernice objavil romaneskno interpretacijo svetopisemske zgodbe ali prilike o Izgubljenem sinu.
Branko Petauer
Bila sta le še korak narazen. Sin v zavedanju, da je čas, da očetu pade pred noge, da ga prosi odpuščanja. Oče v spraševanju, ali ga oči morda ne varajo, ali pred njim res stoji njegov sin. Zahej je že upognil koleno, pa je bil oče hitrejši. Pristopil je in ga z vso močjo objel. To je bil objem čiste ljubezni …
Naslovnica
Svetopisemska prilika o izgubljenem sinu je ena tistih večnih zgodb, ki že stoletja navdihuje umetnike skozi najrazličnejše izraze. Pater Branko Petauer jo postavi v starozavezni čas, v prostor med mestece Naim, sveto mesto Jeruzalem, trgovski Damask ter svetovljansko Aleksandrijo. Četudi je zgodba o sinu, ki odide v svet, pusti starše in otroški svet za seboj, nasede na čereh življenja, skušnjav in greha ter se skesan vrne k temeljnim vrednotam, znana in predvidljiva, nas vedno znova pretrese s svojim sporočilom ljubezni, odpuščanja in usmiljenja. Ob tem pa knjiga bralca še vedno drži v napetosti. Na kateri točki bo Zahej spregledal? Se bo oče Jošua res lahko ubranil zagrenjenosti in zamere? Se lahko sin izgubi tudi pod domačo streho? V odsevih te večne zgodbe se bralci najdemo tudi tisočletja pozneje.
Branko Petauer je podrobno razložil svoje videnje zgodbe, njen poseben razplet v smislu zmage dobrega nad vsemi temnimi platmi in izkustvi poprej.
Naslovnica
Brezčasna modrost za danes in jutri
Devra Lehmann: Sokrat Življenje, ki ga je vredno živeti
Nagovor dr. Tanje Ozvatič, ravnateljice CMD
Prevod: Gašper Kvartič
Kaj pomeni živeti resnično izpolnjeno in smiselno življenje? Včasih se je za tak odgovor v prihodnosti treba obrniti v preteklost. Sokrat je simbol filozofskega raziskovanja in resnice, ki posameznika spodbudi k razmišljanju o lastnih življenjskih vrednotah, prepričanjih in ciljih. Izzove nas, da premislimo o pomembnosti dvoma, kritičnega mišljenja in etičnega življenja. Knjiga, ki nas navdihne, da sledimo Sokratovemu zgledu pri iskanju smisla v vsakdanjem življenju.
Bivša direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar
Knjiga je kulturno-zgodovinsko delo, ki sledi življenju in idejam enega temeljnih filozofov zahodne civilizacije, čigar vztrajni glas še danes, več kot dva tisoč let pozneje, odmeva v svoji modrosti. Sokrata je atenska oblast usmrtila, ker naj bi kvaril njihovo mladino. Toda njegova najpomembnejša zapuščina je prav v tem, da je ljudi okoli sebe izzval, naj svoje ideje in prepričanja preizkusijo v medsebojnem pogovoru, v prepričanju, da lahko na ta način postanemo družba, ki pozna razliko med resnico in lažjo ter najde tisto, zaradi česar je življenje vredno življenja. Ni trdil, da ima dokončne odgovore, vendar je vedel, da je iskanje znanja ključ do dobrega življenja. Vse, ki jih je srečal, je vabil, naj se mu pridružijo pri tem iskanju. Knjiga se osredotoča na Sokratovo iskanje resnice, pomen vprašanj v vsakdanjem življenju in njegov vpliv na sodobno filozofijo. Devra Lehmann predstavi Sokratovo dediščino kot ključno za razumevanje človekovega iskanja smisla in vrednosti v življenju. V knjigi nam večkrat nagrajena avtorica predstavlja prvo biografijo za mlade bralce o mislecu, ki mu ni bilo para.
Naslovnica
Odstiranje ključnih trenutkov narodne zgodovine
Gregor Antoličič: Med upi in realnostjo
Slovenci v času zatona habsburškega orla in nove jugoslovanske stvarnosti
Drugi sodelujoči avtorji: Martin Bele, Aleš Maver
Gregor Antoličič in Branko Petauer
Knjiga ponuja luciden uvid v eno najbolj dinamičnih obdobij slovenske zgodovine: čas med zatonom habsburškega orla in ustanavljanjem dveh jugoslovanskih držav. V času tektonskih premikov v svetovni politiki smo se Slovenci znašli pred velikimi preizkušnjami, ki jih avtor natančno razčleni, kot vešč pripovedovalec pa predstavi tako živo, da se bralec počuti soudeleženega v tedanjem političnem dogajanju.
Obdobje med koncem habsburške monarhije in ustanavljanjem dveh jugoslovanskih držav je za narodov razvoj ključnega pomena, a mnogokrat ostaja prezrto. Dr. Gregor Antoličič s te police zgodovine uspešno briše prah, še več: njene protagoniste dodobra zlošči, da so njihove podobe jasne, njihov prispevek k narodni zgodovini pa očiten in vreden (ponovnega) tehtnega premisleka. Prav tako mu uspe ključne dogodke prikazati večplastno, objektivno in jasno, s ključnimi poudarki za razumevanje mestoma zapletene politične situacije in izzivov tedanje dobe. Pripoved o resničnih dogodkih, ki ponovno oživijo na odru zgodovine, bralca prepričljivo vodi skozi meandre tega zgodovinskega obdobja, k širši sliki pa prispeva tudi bogat slikovni material, ki bralcu daje občutek, da se je znašel v galeriji podob in dogodkov, ki so kot del narodne zgodovine tudi del njega samega.
Pesnik, ki je ljubil stvarstvo
Mojiceja Bonte: Goriški Slavček
Ilustracije Polona Kosec
V zavetju najlepših posoških gorá, med katerimi se vije rajska lepotica, bistro zelena Soča, se je rodil deček, ki je imel veliko darov. Že v otroštvu je izkazoval ljubezen do narave, ki jo je kasneje rad prelival v verze. Imel je dar govora, ki je privabljal množice. Cenil je slovensko besedo in tiste, ki so jo zapisovali. To je zgodba o slovenskem pesniku Simonu Gregorčiču, goriškem slavčku.
Ljubezen do narave je Simona Gregorčiča zaznamovala že v ranem otroštvu: rad je imel živali, z ljubeznijo jim je nastiljal slamo in jim popeval. Do njih je čutil globoko hvaležnost. Ker je bil zelo skrben, so mu starši zaupali ovce, ki jih je z navdušenjem gnal na pašo. Med dišečimi gorskimi travniki je nežno zorela njegova ljubezen do vsega stvarstva: gorá, planin, zelenja in vodá.
Mojiceja Bonte predstavlja Gregorčiča
Ko je moral pašnike zamenjati za šolske klopi, je spomin na te podobe postal njegova uteha v trenutkih bridke otožnosti. Kljub boleči nostalgiji se je pridno učil in postal duhovnik, kot je želela njegova mati. Ljudje so ga takoj vzljubili in ga prihajali poslušat celo iz oddaljenih krajev. Zaradi njegovega lepega glasu in milega petja so mu pravili goriški slavček. A njegovo srce je hrepenelo tudi po ljubezni, ki je ostala nedosegljiva: nežno hrepenenje po ženskem srcu je ostro prekinila selitev v kraj, od koder oko ni več videlo posoških gorá. Tako so v osami minevala leta, v katerih je bila pesniku edina uteha poezija – in neskončno hrepenenje po domačih krajih, ki so po dolgih letih ponovno postali njegov dom. Tam, le streljaj od zelene lepotice, je kmetoval, dokler je njegovo zdravje to dopuščalo. In tam počiva še danes, ko je njegova duša že v večnosti …
Prevajalec knjige o Sokratu Gašper Kvartič razlaga sodoben pogled na antičnega filozofa
Pripoved o pesnikovem življenju izvrstno izrišejo umetelne ilustracije Polone Kosec, ki mladega bralca doživeto popeljejo v Gregorčičev svet, v kraje, ki jih je tako ljubil, in med prijatelje, ki so mu bili opora in veselje. Pisateljica Mojiceja Bonte je pripoved smiselno pospremila tudi s strnjenim zapisom o Gregorčičevem življenju in delu ter predstavila ključne osebe, ki so zaznamovale njegovo življenje, prav tako pa tudi slovensko kulturo in književnost. Slikanica je zato tudi učinkovit didaktični pripomoček za pogovor o tem slavnem Slovencu.
V sodelovanju s Tolminskim muzejem.
Redna zbirka 2025
Marijan Zlobec