Dr. Helga Mračnikar s ponatisom Maminega glasu


Celovška Mohorjeva družba vabi na pripovedni večer z avtorico dr. Helgo Mračnikar o njeni knjigi Mamin glas. V njej je avtorica zapisala spomine svoje matere o dogajanju skozi 20. stoletje na avstrijskem Koroškem. Srečanje z avtorico bo v petek, 4. oktobra, ob 17. uri v Upravnem centru občine Log – Dragomer, Log pri Brezovici, Loška cesta 12.

Knjiga je sicer izšla že leta 2022, a je doživela med slovenskimi bralci, še posebej na avstrijskem Koroškem velik odmev in uspeh, saj tam poznajo tako pisateljico in urednico ter založnico Helgo Mračnikar kot so njeno mamo. S ponatisom upajo in si želijo pritegniti še mlajše bralce tako na Koroškem, Štajerskem in na Dunaju v Avstriji, v matični Sloveniji, pa tudi med Slovenci v Italiji. Knjiga je medtem že izšla še v nemščini.

Helga Mračnikar

V 80. letih 20. stoletja je Helga Mračnikar dala svoji mami Elizabeti Sitter (1930-2013) iz Plešerke pri Hodišah velik zvezek s prošnjo, naj za svoje otroke in vnuke zapiše spomine na čas nacionalsocializma.
Čez nekaj dni ji je mama zvezek vrnila z besedami: “Jaz tega ne znam, jaz sem pod Hitlerjem v šolo hodila, jaz nimam šolske izobrazbe.” Hčerka Helga se je tega zavedala, kot je zapisala o nastajanju svoje knjige Mamin glas. Bila je prepričana, da bo mama svoje spomine zapisala v nemščini, saj je kot priča časa za študente univerze v Celovcu ali iz Porurja (Ruhrgebiet) v Nemčiji, v nemščini ravno tako živo pripovedovala kot v slovenščini.

Helga Mračnikar je bila presenečena, da se je mama odločila za zapis v slovenskem, maternem jeziku,
še bolj pa jo je presenetila slikovitost njenega jezika.

Elizabeta Sitter, por. Mratschnigger, je izhajala iz Odrijeve kmečke družine z Male Gore pri Bilčovsu, iz družine, ki je na lastni koži doživela krutost nacionalsocialističnega režima. Oče Honzej (Janko), ki ga v knjigi imenujejo Atij, in sin Cenci (Vincenc) sta trpela v koncentracijskem taborišču Dachau in na srečo preživela.

Nemška naslovnica

Sin Hanzi je 22. aprila 1944 kot vojak nemške Wehrmacht umrl v Blumbergu (nemška zvezna
dežela Baden-Württemberg).

Sina Andrija (Andreia), ki se je pridružil slovenski partizanski vojski, so nacistični rablji v Vrbi ob
Vrbskem jezeru zverinsko umorili in je postal žrtev vojnega zločina.

Ostale člane Odrijeve družine so nacisti 14. novembra 1944 v zgodnjih jutranjih urah aretirali in pregnali z domačije na Bavarsko, od koder so se na srečo vrnili julija 1945.

Sin Andri, rojen leta 1924, in njegov brat Hanzi, rojen leta 1926, nista imela te sreče. Policija, esesovci, žandarji in landvahovci (nacistična podeželska straža) so 20. novembra 1944 na Žopračah pri Vrbi zajeli partizansko skupino in zažgali skedenj, v katerem se je skrivala. Ko so morali partizani zapustiti skrivališče, so jih nacisti ustrelili, enega za drugim.

Po vojni življenjska pot mame Elizabete nikakor ni bila samo z rožicami postlana. Življenje njenega prvega soproga Pepija Mratschniggerja, očeta hčerk Traudi in Helge, se je nepričakovano končalo pri 24. letih. Kljub temu se je lahko razveselila boljših časov.

V drugem zakonu z Robijem Sittrom (1930-1993) sta se rodila še sinova Eugen in Robi. Vsa leta je skrbela za lepo družinsko povezanost, prav tako jim je uspelo preurediti Kocjanovo domačijo v uspešno kmečko podjetje.

Ker so bili zavedni Slovenci, so nemškutarji v času t. i. Ortstafelsturma, v noči na 11. oktober 1972, v njihovem hlevu obesili kobilo.

Za trpljenje, ki so ga prenašali Andri in drugi člani Odrijeve družine, so leta 1969 prejeli priznanje
od predsednika SFRJ Josipa Broza – Tita.

Dr. Helga Mračnikar je maturirala na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Na univerzi v Salzburgu je zaključila študij slavistike, ruske in južnoslovanske književnosti in 1981 promovirala z disertacijo Mladje-literatura in kritika. Predavala je na Inštitutu za primerjalno književnost univerze v Celovcu. Bila je dolgoletna voditeljica DRAVE – tiskarske in založniške družbe, založbe, knjigarne in tiskarne. Prevajala je iz slovenščine v nemščino, med drugim (skupaj s Petrom Handkejem) roman Florjana Lipuša Der Zögling Tjaž. Je supervizorka (MAS) z delovnim težiščem Medkulturni konfliktni menedžment.

Helga Mračnikar: »V našem narečju je bila vsaka tretja beseda nemška«

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja