Celjska Mohorjeva družba je v zadnjih dneh imela več predstavitev novih knjig ter srečanj s svojimi bralci po Sloveniji. Med najnovejšimi knjigami vzbujata pozornost nov izvirni slovenski roman Razmik med žerjavi Branka Cestnika ter posodobljen prevod slavnega romana Bela garda Mihaila Afanasjeviča Bulgakova z aktualno spremno besedo dr. Aleša Mavra, ki vključuje tudi najnovejše dogajanje v rusko – ukrajinski vojni ter usodo zlasti ukrajinskih umetnikov, med katerimi je bil tudi Bulgakov. Njegova Bela garda je izšla v zbirki Neminljivi v uredništvu mag. phil. Barbare Žnideršič.
Nova izdaja Bele garde
Mojstrovina o človeškem duhu v senci vojne
Zgodovinski roman nas popelje v burne dni državljanske vojne od decembra 1918 do začetka februarja 1919 v Kijevu. Skozi oči družine Turbin in njihovih prijateljev doživljamo pretresljive zgodbe o lojalnosti, izdaji, ljubezni in izgubi. Bulgakov mojstrsko slika kaotično ozračje in globoko osebne tragedije, ki spremljajo zgodovinske dogodke. Preplet realističnega pripovedovanja in dramatičnih zasukov bralca vodi skozi vrtince človeških čustev in usod. Roman je tudi temeljit razmislek o človeškem stanju in morali v času vojne.
Družina Turbin in njihovi prijatelji se soočajo z življenjskimi prelomnicami in moralnimi izzivi, ki jih prinaša vojna. Z realistično in čustveno bogato pripovedjo Bulgakov mojstrsko prikazuje kontrast med krhkostjo človeškega življenja in izjemno vzdržljivostjo, ki jo ljudje najdejo v sebi v najtežjih časih. Avtor skozi podrobno upodobitev likov in dogodkov odraža absurdnost in kaotičnost vojne, hkrati pa poudarja pomembnost lojalnosti, poguma in osebne integritete. Liki v romanu se neprestano soočajo z izdajami in težkimi odločitvami, vendar kljub temu ohranjajo svoje vrednote in človečnost. Avtor skozi zgodbo spretno izrisuje tudi globoko čustveno plat likov, ki iščejo smisel in upanje v svetu, polnem nasilja in nepredvidljivosti.
Mihail Afanasjevič Bulgakov, foto Wikipedija
Bela garda ni zgolj zgodovinski roman, ampak tudi premišljena moralna in etična študija, ki bralca spodbuja k razmisleku o lastnih vrednotah in odločitvah. Skozi trpljenje in preizkušnje, ki jih doživljajo liki, Bulgakov poudarja pomen humanosti in sočutja tudi v najbolj nemogočih razmerah. Avtorjeva sposobnost, da v zapletenem zgodovinskem kontekstu ohrani univerzalna vprašanja o človeški naravi, naredi Belo gardo relevantno in močno delo tudi za sodobnega bralca.
Roman Bela garda, ki je postavljen v prav viharno leto 1918, popisuje obleganje Kijeva, ki ga je branila neorganizirana, procarska bela armada – v njej sta bila tudi junaka romana, izmišljena brata Turbin. Dinastijo Turbin je Bulgakov ohlapno zasnoval po svoji lastni družini. Čeprav je roman nastal v dvajsetih letih 20. stoletja, je bil v celoti izdan šele leta 1966, po avtorjevi smrti.
Belo gardo smo v slovenskem jeziku dobili leta 1975 s prevodom Marjana Poljanca, tudi Sovretovega nagrajenca za izjemne prevajalske dosežke. K tokratni prenovljeni in dopolnjeni izdaji je spremno besedo napisal dr. Aleš Maver.
O avtorju
Mihail Afanasjevič Bulgakov (15. 5. 1891–10. 3. 1940) je bil ruski pisatelj, dramatik in zdravnik. Rodil se je v ugledni družini v Kijevu, kar je močno vplivalo na njegovo izobraževanje in razvoj. Študiral je medicino in med prvo svetovno vojno deloval kot zdravnik, bogate življenjske izkušnje s tega področja je kasneje uporabil tudi v svojih literarnih delih. Kmalu po
revoluciji se je odločil za literarno kariero in se preselil v Moskvo, kjer je ustvaril svoja najpomembnejša dela.
Bulgakov je najbolj znan po svojem romanu Mojster in Margareta, ki je posthumno postal klasika svetovne književnosti. Njegova dela, kot so Bela garda, Pasje srce in Zapiski mladega zdravnika, pogosto raziskujejo temo absurdnosti življenja, moralnih dilem in boja posameznika proti totalitarizmu. Kljub številnim težavam in cenzuri, s katerimi se je soočal v sovjetskem času, je Bulgakov ostal zvest svojim idealom in nadaljeval s pisanjem.
Njegova dela so danes cenjena zaradi globokega vpogleda v človeško naravo, bogate simbolike in mojstrskega pripovedovanja.
Odlomek iz knjige
Bežali so osiveli bankirji s svojimi ženami, bežali so uspešni poslovni ljudje, ki so pustili v Moskvi pooblaščene pomočnike z nalogo, da ne izgubijo stika z novim svetom, ki se je porajal v moskovskem imperiju, hišni posestniki, ki so prepustili hiše zvestim skrivnim oskrbnikom, industrialci, trgovci, odvetniki in javni delavci. Bežali so moskovski in peterburški novinarji, podkupljivi, lakomni in strahopetni.
Kokote. Poštene gospe iz plemiških družin. Njihove nežne hčere pa blede peterburške razuzdanke s karminasto pobarvanimi ustnicami. Bežali so tajniki direktorjev odsekov, mladi pasivni pederasti. Bežali so knezi in skoporitci, pesniki in oderuhi, orožniki in igralke cesarskih gledališč. Vsa ta množica, ki je vdirala skozi vse razpoke, se je napotila proti Mestu. Vso pomlad, odkar so izvolili hetmana, se je Mesto čedalje bolj polnilo s priseljenci. V stanovanjih so spali na divanih in stolih. V razkošnih stanovanjih so se zbirala k obedom velikanska omizja. Odprli so številne delikatesne trgovine, ki so delale pozno v noč; kavarne, kjer so stregli s kavo in kjer je bilo mogoče kupiti žensko; nova gledališča, kjer so uprizarjali kratke igre in kjer so se na odrih pačili in zabavali občinstvo najznamenitejši igralci, ki so prišli iz obeh prestolnic, odprli
so znano gledališče Lilasti zamorec in veličasten klub Pris (pesniki, režiserji, igralci, slikarji) v Nikolajevi ulici, kjer so do poznega jutra ropotali krožniki. Hkrati so začeli izhajati novi časopisi in najboljša peresa v Rusiji so pisala zanje feljtone, v katerih so blatila boljševike. Izvoščki so cele dneve prevažali potnike iz restavracije v restavracijo in ponoči so igrale v kabaretih violine. V tobačnem dimu so se svetili nezemsko lepi obrazi bledih, izmozganih, s kokainom zastrupljenih prostitutk …
Nedatiran portret Bulgakova
Pod prevod se ponovno podpisuje prevajalec ruske in francoske književnosti Marjan Poljanec, ki je Belo gardo prevedel pred skoraj pol stoletja ob začetku svoje prevajalske poti. Kot je Sovretov nagrajenec povedal na predstavitvi romana, je takrat to bil njegovo prvi leposlovni prevod, ki se ga je lotil z veseljem. Tokratni prevod je po besedah prevajalca izboljšan, popravljen in osvežen. V njem se obenem zrcali tudi njegovo v petih desetletjih pridobljeno znanje.
Posebna pozornost velja spremni besedo dr. Aleša Mavra, ker vključuje njegovo analizo kulture in politike ter odnosov Rusije do Ukrajine in obratno. Zlasti spregovori o ruskem lomastenju po Ukrajini od leta 2014, kot pravi, spomni pa tudi na usodo muzeja Bulgakova v Kijevu ter na najnovejšo oceno Ukrajinskega inštituta za nacionalni spomin, češ da je bil Bulgakov ukrajinofob in imperialist.
Branko Cestnik z vojnim romanom
Bela violina v blatu in krvi strelskega jarka
Ludvik Vodušek bi moral v domači Volovki pri Ptuju saditi krompir, tesati les in igrati na gosli, vendar proti svoji volji v nemški uniformi na ruski fronti pade v neusmiljen vojaški stroj. V položaju, kjer nima skoraj nobene izbire, si priseže, da nikoli ne bo nikogar ubil. Je takšno zaobljubo mogoče držati vse do konca, tudi za ceno izgube prijateljev in ceno lastnega preživetja?
Enega naših najboljših piscev zgodovinskih romanov še posebej navdihujejo nepovedane vojne zgodbe slovenske preteklosti. Po dveh epskih romanih iz časa prvih kristjanov v rimski Petovioni se je v romanu Pogovori z njo posvetil slovenskim vojaškim mobilizirancem v drugi svetovni vojni. V vojnem romanu Razmik med žerjavi se znova vrača v čas druge svetovne vojne, a na drugi konec Evrope, na vzhodno fronto, v Ukrajino, kjer na istih krajih tudi danes divja vojna.
Junak romana Ludvik Vodušek z Dravskega polja je leta 1942 mobiliziran v nemško vojsko. Decembra istega leta ga pošljejo na vzhodno fronto, kjer se udeleži zaključnih bitk za Stalingrad. Nato se njegova enota skoraj leto in pol pomika skozi Ukrajino, pri čemer prihaja do človeško zanimivih srečanj in vojaško napetih situacij, še posebej zaradi njegove zaveze neubijanja. Ludvik kljub nevarnosti, da ga razkrinkajo in obtožijo dezerterstva, vztraja do nepredvidljivega konca. Navdih za zgodbo so bila resnična pričevanja številnih slovenskih mobilizirancev, ki so v nemški vojski odigrali prav takšno vlogo tihih pacifistov.
Branko Cestnik
Razmik med žerjavi je že četrti roman Branka Cestnika v zelo kratkem pisateljskem obdobju. Leta 2020 je bil finalist Delove nagrade kresnik.
Predstavitev knjige v Knjigarni CMD v Ljubljani, foto CMD
»Vsekakor me poganja velika želja povedati zgodbe, ki še niso bile povedane. Natančen zgodovinski okvir, se mi zdi, daje zgodbam malih ljudi pridih epopeje,« je pospremil v javnost svoj zadnji roman.
Marijan Zlobec