Tuja monografija Tito – večni partizan


Cankarjeva založba je na svoji zadnji tiskovni konferenci predstavila novo, prevedeno biografsko monografijo Tito – večni partizan. Napisala jo je Marie – Janine Calic iz Münchna, prevedla pa Majda Deutsch iz Gradca. Knjiga je v izvirniku izšla v nemščini leta 2020 pri založbi Chiara in v zbirki Diktatorji 20. stoletja z naslovom Tito: Der ewige Partisan. Drugi podatek kaže, da je knjiga izšla pri založbi C. H. Beck 2021.  Iz slovenske izdaje pa ni razvidno, katera izdaja ali celo rokopis je bil osnova, saj to proti založniškim pravilom ni objavljeno. Pri nemški izdaji in v prodaji pri Amazonu je razvidno, da je knjiga med 90 ocenjevalci prejela visoko oceno 4.7: 81 % ji je dalo 5, 12 % 4… Knjiga je leta 2022 izšla v hrvaščini.

Naslovnica knjige v slovenščini

Knjiga je predstavljena kot Podrobna biografija Josipa Broza Tita, ki preučuje njegovo življenje, vlogo med drugo svetovno vojno in vpliv na Jugoslavijo ter mednarodno skupnost.

Tito – večni partizan je obsežna biografija Josipa Broza Tita, ki jo je napisala priznana zgodovinarka Marie-Janine Calic. Knjiga podrobno preučuje Titovo življenje, njegovo vlogo med drugo svetovno vojno in njegov vpliv na Jugoslavijo in mednarodno skupnost. Ponuja vpogled v osebne, zgodovinske in politične vidike njegovega delovanja ter analizira, kako je njegovo vodstvo oblikovalo zgodovino jugovzhodne Evrope.

Glavni urednik CZ dr. Aljoša Harlamov in prevajalka Majda Deutsch, foto Marijan Zlobec

»Že za časa svojega življenja je Tito postal živi mit in spomenik. Vlada, on sam in njegovi privrženci so proizvajali na tisoče knjig, izdelkov, filmov in radijskih oddaj, ki so sooblikovali njegovo podobo v javnosti. Nobenega drugega državnika ni propaganda v najrazličnejših vlogah tako zelo izpostavila kakor njega, ki je nastopal kot hrabri, uporni heroj, modri oče jugoslovanskih narodov in svetovni poslanec miru.« – iz knjige

Marie-Janine Calic je priznana strokovnjakinja za zgodovino Jugovzhodne Evrope. Rojena je bila v Berlinu leta 1962 in je hčerka Edouarda Calica (Čalića), ki je predstavljen kot jugoslovanski novinar, publicist in zgodovinar, v bistvu pa hrvaški, saj je študiral na zagrebški univerzi in bil pred vojno dopisnik zagrebškega dnevnika Novosti iz Berlina, do nemške okupacije Jugoslavije…

Marie-Janine Calic je profesorica zgodovine vzhodne in jugovzhodne Evrope na Univerzi v Münchnu. Njeno delo se osredotoča na politične, socialne in gospodarske zgodovine balkanskih držav.

Avtoričina poprejšnja knjiga je prejela oceno 4,4

Kako knjigo predstavlja sama založba

Osebna, zgodovinska in politična biografija Tita izpod peresa ene največjih strokovnjakinj za zgodovino Jugovzhodne Evrope – ki je hkrati biografija njegove vladavine in izginule večnacionalne države v mednarodnem kontekstu.

Naslovnica nemške knjige ni ista, a je očitno, da je ena fotografija montaža

»Povej mi, kako gledaš na Tita, in povem ti, kdo si,« je večkrat slišati tam, kjer je bila nekoč Jugoslavija. Vse do danes je Tito ostal figura, ki razdvaja politične strani.

Uradna fotografija avtorice kot profesorice na Ludwig Maximilian – Universität v Münchnu

Nov pogled na eno najbolj zanimivih osebnosti sodobne zgodovine

V tej celoviti osebni, zgodovinski in politični biografiji slavnega voditelja avtorica Tita kot zgodovinsko osebnost osvobodi preteklih projekcij in ga v svežem družbeno-političnem kontekstu. V središču so tako oblika, delovanje in načini njegove vladavine, kot tudi Tito kot osebnost. »Že za časa svojega življenja je Tito postal živi mit in spomenik. Vlada, on sam in njegovi privrženci so proizvajali na tisoče knjig, izdelkov, filmov in radijskih oddaj, ki so sooblikovali njegovo podobo v javnosti. Nobenega drugega državnika ni propaganda v najrazličnejših vlogah tako zelo izpostavila kakor njega, ki je nastopal kot hrabri, uporni heroj, modri oče jugoslovanskih narodov in svetovni poslanec miru.«

Naslovnica hrvaške izdaje je sorodna slovenski

Samovšečni ljubitelj žensk ali uporni heroj?

Kdo je bil ta hrvaški komunist z neprodornimi sivomodrimi očmi, ki se je najprej uprl režimu kralja Aleksandra, pozneje Hitlerjevi nemški vojski in končno sovjetskemu diktatorju Stalinu? Kako se je iz kmečkega sina razvil brezkompromisni revolucionar, ki je za svoj svetovni nazor vedno znova tvegal svoje življenje in žrtvoval življenja tisočih? Knjiga odgovori na številna vprašanja o Titu in nudi obilo bralnih užitkov.

Tretja avtoričina knjiga je prejela oceno 4,1

Kaj je to, izraza, kot sta »simpatičen avtokrat« in »ljudski diktator«, sta že oksimoronska, torej kot kombinacija dveh pravzaprav nasprotujočih si pojmov, katerih kombinacija je nekje med nesmiselnostjo, nerealnostjo in nelogičnostjo? Dobro vprašanje. Vendar bi moralo biti enostavno preveriti.

Skrinjica z imeni: Hitler, Stalin, Erdogan, Putin, Kim Jong-un, Lukašenko, Mussolini, Franco, Gadafi, Ceausescu, Castro, Idi Amin, Mobutu, Mugabe, Pinochet, Taylor in in in. Vau, kakšen seznam grozljivk, grdi fantje drug za drugim, mimogrede izjemno pogosto poročeni z nič manj grdimi ženskami. Ne, na njih ni bilo ali ni nič dobrega. Všečni ali priljubljeni? Mogoče bi si želeli imeti kult osebnosti in vse to. Bistvo je, da je ocena dejansko jasna: Kdor se kakorkoli nedemokratično prebije na oblast ali izvede državni udar in se pozneje odzove z nasiljem in povračilnimi ukrepi proti lastnemu ljudstvu, ne, ta si ne more pripisovati pozitivnih pridevnikov, res ne. Dokazi končani. (Iz enega bralčevega mnenja med ocenami knjige v nemščini).

Marie – Janine Calic, foto MeinBezirk.at

Na tiskovni konferenci sta knjigo predstavila prevajalka in glavni urednik dr. Aljoša Harlamov. Prevajalka sicer živi v Gradcu in se je najprej obregnila ob slovensko sedanje  zanikanje pomena Josipa Broza Tita, kar se ji kaže kot spreminjanje Titove ulice v Dunajsko, češ da to bolj kaže na poveličevanje Avstro – Ogrske, omenila pa je tudi snemanje Titovih slik oziroma portretov s sten. Po njenem opažanju ob prevajanju se ji Tito potrjuje kot velik državnik in človek. Pri knjigi je posebej poudarila mednarodni vidik in pogled od zunaj, kar potrjuje več sto knjig, publikacij, razprav…tujih avtorjev. Med slovenskimi monografijami je menda le Pirjevčeva Tito in tovariši. Tudi sicer razen Edvarda Kardelja in zelo malo Borisa Kidriča okrog Tita ni Slovencev, ki bi kaj veljali, le še Louis Adamič, ki pa je v glavnem živel v ZDA.

Prevajalka je s sabo prinesla tipkopis spremne besede  Petra Handkeja, ki pa v knjigi ni bila objavljena, neuradno zaradi avtorskih pravic, saj tega teksta ni niti v izvirniku.

Iz opomb same avtorice na koncu knjige ob zahvalah raznim sodelavcem je razvidno, da je  pobuda za knjigo prišla od Hansa Wollerja, urednika zbirke Diktatorji 20. stoletja, in še Thomasa Schlemmerja, ki sta zasnovala osnovno strukturo knjige. Center za študije hladne vojne v Berlinu pod vodstvom Bernda Greinerja ji je omogočil desetmesečno znanstvno raziskovanje, precej drugih omenjenih pa ji je pomagalo pri proučevanje ruskih arhivov ter jugoslovanskih virov.

Kaj bo novega izvedel slovenski bralec je odvisno od njegove že dosedanje vednosti. Ne nazadnje sta pred leti izšli dve veliko bolj zajetni knjigi; omenjenega Jožeta Pirjevca in Iva ter Slavka Goldsteina, pa seveda Vladimirja Dedijerja, Milovana Đilasa…

Sam sem malo pobrskal o usodi Jovanke Broz in se muzal…

Marijan Zlobec

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja