Cankarjeva založba je s predstavitvijo petih novih knjig na tiskovni konferenci v Vodnikovi domačiji center na Stritarjevi ulici v središču Ljubljane poskrbela za poletno branje. Kot je dejal glavni urednik dr. Aljoša Harlamov to sicer ni zadnja predstavitev pred poletjem, je pa najobsežnejša. Med novimi knjigami so tri prevedene in dve izvirni slovenskih pisateljic.
Dr. Aljoša Harlamov, foto Marijan Zlobec
Ne Harlamov in ne urednik CZ dr. Andrej Blatnik pa nista izrazila ugotovitve, da se slovenska izvirna literatura avtorsko vse bolj nagiba na stran žensk. To smo opazili sedaj, pa tudi poprej, ko so predstavili novo zbirko CZ z dvema pisateljicama. Podobno se to kaže v slikarstvu in glasbi, a to ni bila tema, se pa vidi.
Morda bodo bralci najprej posegli po najtanjši, a morda najbolj napeti knjigi, ki je v bistvu avtobiografska, če pomislimo, da je nastala na podlagi osebnih dnevnikov, li pa jih za knjigo ni pripravil sam ator, ampak njegova vdova.
Naslovnica
Sam v oceanu – Zgodba o pobegu Slave Kurilova (1936 – 1998), izšla je v uveljavljeni zbirki S poti, ni klasična potopisna knjiga, ampak zgodba o človeku, čigar vse življenje je bila pot – najprej pot k morju, potem pot k svobodi in vzporedno s tem duhovna pot. Slava Kurilov je leta 1974 pobegnil iz Sovjetske zveze s skokom z velike potniške ladje, plaval v oceanu dva dni in tri noči ter naposled pristal na filipinskem otoku Siargao.
Lijana Dejak
V prvem delu knjige se zgodba o tem podvigu prepleta s pisateljevim globokim doživljanjem narave in razmišljanjem o večnih vprašanjih. Drugi del je večinoma posvečen avtorjevim duhovnim iskanjem, jogi in meditaciji. Po njegovi smrti je vdova Jelena Gendeljeva Kurilova izbrala in uredila avtobiografske zapiske, ki jih je pisal vse življenje, in sicer ne kronološko, temveč po globinski, asociativni logiki, in tako je nastala knjiga.
Knjigo je predstavila prevajalka Lijana Dejak kot za pisca naravnost usodnostno, saj ni živel ob morju, po katerem je hrepenel, ampak tisoč kilometrov stran. Pri petnajstih letih je pobegnil od doma, da bi postal mornar, pozneje je študiral oceanografijo ter kot oceanograf in potapljač delal tudi v Kanadi in Izraelu. Ko je skočil v vodo, so na ladji mislili, da je v morje padel po nesreči in so ga iskali, a ne našli.
Pisec je nosil amulet, zaradi česar je bil prepričan, da so ga morski psi pustili pri miru. Med samim plavanjem pa ni bil prepričan, ali oranžna obleka morske pse odganja ali privablja. Ko se je rešil na otok, so ga nezaupljivo na dom sprejeli domačini oziroma domorodci, kot jih pisatelj omenja. Plavanje je bilo samopreizkus, iz katerega je izšel kot zmagovalec. Med drugim je opazil, da so mu izginile seksualne muke.
Lijana Dejak
Pisec je sanjal in udejanjal svojo usodo. Slava je umrl med podvodnim delom v Genezareškem jezeru. Prav nad njim pa je Božje oko, čeprav pisec ni bil veren, ampak je religijo spoznal skozi prepričanje, da ni Boga. A je umrl skladno z orientalskim prepričanjem, da je puščica, ki leti večno, tista, ki zadene cilj.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec