Založba Mladinska knjiga prireja in vabi na srečanje ob izidu Kremeljskega maga Giuliana da Empolija. Da bo debata iskriva in iskrena, predvsem pa prodorna, bo poskrbela novinarka Bojana Leskovar, ki se bo pogovarjala z Vlasto Jeseničnik in Andrejem Stoparjem, dopisnikoma RTV Slovenija iz Rusije in Združenih držav Amerike.
Prva predstavitev novih knjig, foto Marijan Zlobec
Pogovor o aktualni in nagrajeni knjigi bo v sredo, 5. junija, ob 18. uri v Knjigarni Konzorcij v Ljubljani.
Beseda bo tekla o Putinovem vzponu na oblast in prelomnih dogodkih, ki so v zadnjih dvajsetih letih močno zamajali svetovno politično ravnovesje in so osrednja tema Kremeljskega maga, ki ga je v slovenščino odlično prelila Janina Kos.
Janina Kos, foto Marijan Zlobec
Kremeljski mag je napisan v obliki izpovedi Vadima Baranova, lika, ki temelji na resnični osebnosti Vladislava Surkova; ta je bil eden od ključnih svetovalcev Vladimirja Putina in tudi vodja komuniciranja v njegovem kabinetu. Surkov je bil leta 2020 po Putinovem ukazu razrešen vseh funkcij, njegov vpliv in ideologija pa ostajata del Putinove administracije.
V romanu nas Surkov/Baranov popelje na voden ogled po zakulisju Kremlja ter razkrije razmišljanje in metode v ozadju ruskih odzivov v zadnjih konfliktih, od vojne v Čečeniji do sedanje krize v Ukrajini. Da Empoli je vešč pripovedovalec zgodb, ki je imel na razpolago bogato dokumentarno gradivo, zato ni presenetljivo, da je prepričljiva in privlačno napisana knjiga postala velika uspešnica. Največja odlika Kremeljskega maga je v tem, da avtor – ne glede na to, kako zapeljivo in vznemirljivo zveni Vadim Baranov – bralcu nikoli ne pusti pozabiti, da je v prisotnosti zla. Avtorjeva literarna spretnost povzdigne roman nad suho politično analizo in ga na trenutke pripelje veliko bliže Dostojevskemu kot akademskemu članku ali kolumni.
Giuliano da Empoli je italijansko-švicarski esejist in politični svetovalec, ki živi v Parizu, kjer predava politične znanosti na prestižni univerzi Sciences Po. Rodil se je v Franciji, odraščal v več evropskih državah, diplomiral iz prava na univerzi La Sapienza v Rimu in magistriral iz političnih ved na Inštitutu za politične vede Parizu. Je predsednik mislišča Volta. V letih 2014-2016 je bil svetovalec italijanskega premierja Mattea Renzija. Za roman Kremeljski mag, svoj leposlovni prvenec, je prejel veliko nagrado francoske akademije, nominacijo za Goncourtovo nagrado in Goncourtovo nagrado po izboru slovenskih študentov.
Na prvi predstavitvi knjige v aprilu smo slišali več pojasnil prevajalke Janine Kos, ki je podrobneje spremljala časovni okvir in kontekst samega dogajanja, ko je takratni ruski predsednik Boris Jelcin izbral Vladimirja Putina za svojega naslednika, vojna pa se je po njeni interpretaciji začela že leta 2014 in ne pred dnevam letoma. Spomnila je še na Čečenijo, Kursk in Dombas. Je pa res, da je bil rokopis romana oddan uredniku in založbi dva meseca pred začetkom napada Rusije na Ukrajino, roman pa je izšel kmalu zatem. Putin v romanu nastopa kot Car.
Prevajalka o knjigi
“Oblast je kot sonce ali smrt: ne moreš se ji zazreti naravnost v oči. Sploh pa ne v Rusiji. A če ste že prišli vse do sem in če imate malo časa, bi vam rad povedal neko zgodbo.
S temi besedami dolgoletni Putinov svetovalec Vadim Baranov povabi pripovedovalca romana (in seveda tudi bralca) v zakulisje ruskega političnega gledališča zadnjih desetletij. Baranov pripoved o svojem prikritem delu v ruski politiki prepreda s prodornimi razmisleki o moči in oblasti, z reminiscencami na lastno mladost ter spomini na deda in očeta; tako naslika svojevrstno družbeno fresko življenja pod različnimi političnimi režimi na ruskih tleh od začetka 20. stoletja pa vse do današnjega dne. Avtor Giuliano Da Empoli v Kremeljskem magu spretno krmari med resničnostjo in fikcijo ter s filigransko natančnostjo oriše Putinov vzpon na oblast, pa tudi nekatere prelomne dogodke, ki so v zadnjih dvajsetih letih močno zamajali svetovno politično ravnovesje.”
Knjiga Kremeljski mag je izšla s podporo Programa za pomoč pri izdaji knjig Francoskega inštituta.
Vlasta Jeseničnik je zunanja dopisnica RTV Slovenija. Leta 1996 je prevzela dopisništvo v Moskvi, kjer je ostala do 2005, bila pa je tudi vojna poročevalka iz Afganistana. Od leta 2005 je poročala iz Združenih držav Amerike, trenutno pa ponovno iz Rusije. Marca 2022 je morala svoje delo poročevalke iz Moskve začasno prekiniti, saj je Rusija med invazijo na Ukrajino sprejela zakonodajo, ki je novinarjem, ki so z domnevnimi dezinformacijami poročali o vojni, zagrozila z večletno zaporno kaznijo.
Andrej Stopar je urednik in dolgoletni novinar RTV Slovenija. Od leta 2019 je dopisnik RTV Slovenija iz Združenih držav Amerike, pred tem je bil odgovorni urednik Prvega – Informativnega progama Radia Slovenija, v letih od 2005 do 2013 pa dopisnik RTV Slovenija iz Rusije. Je avtor knjige Pax Putina (2014), leta 2018 pa je napisal biografijo Vladimirja Putina, ki je izšla kot posebna številka tednika Mladina.
Marijan Zlobec