Mladinska knjiga in Cankarjeva založba vabita na tri dogodke, ki bodo v središče postavila avtorje in aktualno dogajanje, povezano s temami njihovih knjig.
Anhovo, foto Eko krog
Prvi se bo zgodil v torek, 28. maja, ob 18. uri: vabljeni v Vodnikovo domačijo Center, Stritarjeva 7, Ljubljana, na srečanje z Jasmino Jerant, avtorico knjige Primer: Anhovo, ki je izšla pri Mladinski knjigi. Z Jasmino se bo pogovarjal Žiga Valetič, sourednik te angažirane, iskrive in skrbno dokumentirane knjige, v kateri avtorica pripoveduje o nastanku in razvoju gigantske cementarne ter o globalnem vzponu in padcu azbesta, ki je nekoč veljal za čudežni gradbeni material, vzporedno pa naniza tudi ključne dogodke in preobrate, povezane z zdravstveno problematiko prebivalstva in z najdlje trajajočim okoljevarstvenim gibanjem pri nas.
Knjiga Primer: Anhovo opisuje srednjo Soško dolino skozi nevralgično simbiozo gigantske cementarne z lokalnimi kraji od začetka dvajsetega stoletja do danes. Angažirana, iskriva in skrbno dokumentirana zgodovinopisno-raziskovalna pripoved prikaže globalni vzpon in padec čudežnega gradbenega materiala azbesta na perečem slovenskem primeru, vzporedno pa tudi najdlje trajajoče okoljevarstveno gibanje pri nas. Poglavja se nizajo skozi desetletja z vsemi ključnimi dogodki, preobrati, napakami, tragedijami in vsem zamolčanim. Kako je ob smaragdno reko, slovenski naravni biser, sploh prišel azbest, in kako je mogoče, da danes v tej ozki dolini kurijo nepredstavljive količine odpadkov s širšega območja, četudi je skoraj šeststo zdravnikov podpisalo peticijo, da je stanje treba urediti? Kdo so bili lastniki velikanske tovarne skozi čas in kako so ti kraji postali usodno odvisni od njenega ekonomskega uspeha?
To je zgodba srednje Soške doline, kot jo pripovedujejo lokalni ljudje in kot jo pišejo raziskovalci, zdravniki, zgodovinarji, okoljevarstveni aktivisti. Je tudi zgodba o azbestu, mineralu, ki je mnogim dal kruha. Ne samo pri nas v Sloveniji in Soški dolini, temveč povsod po svetu. Ta mineral, ki je ljudem vdahnil življenje. In mineral, ki jim ga je tudi vzel. To je zgodba o pravljično lepi deželi in njenih zadnjih sto letih, ko je v njenem jedru kraljeval velikan. Za nekatere stvarnik nebes v dolini, za druge njen pekel. In kjer se ob eni reki že od leta 1921 stekata življenje in smrt. Sto let. Iz preteklosti za prihodnost. (Povzeto po predgovoru).
Anhovo
Primer: Anhovo je družbena, politična, zgodovinska, gospodarska, okoljska, antropološka, novinarska in osebna pripoved najbolj tragične zgodbe slovenske moderne zgodovine – v globalnem kontekstu. Take domače stvarne literature, ki dosega najvišje mednarodne kriterije, kronično primanjkuje. Knjiga bralca – tudi zaradi izjemnega načina pripovedovanja – nemudoma ovije v plašč refleksije in ga ne izpusti vse do konca. Nujno branje za razumevanje časa in prostora. Velemojstrovina. – Boštjan Videmšek
Naslovnica
Slovenija pripravlja spremembe zakonodaje na področju ravnanja z odpadki. V razpravi se vsiljuje lahke “rešitve” sežiga, s čemer bi bile potrebne čim manjše spremembe obstoječega sistema in obstoječih odgovornosti. Ideja o dodatnih lokacijah sežiganja dolgoročno ne rešuje problema z odpadki.
Sežiganje ima dobro znane škodljive posledice. Primer cementarne Salonit Anhovo, ki v Sloveniji sežiga odpadke s posledicami za okolje in ljudi, je na voljo na povezavi: Študija Eko kroga “Sežiganje odpadkov v cementarnah: primer Salonit Anhovo”.
Zavzemamo se za to, da država in ministrstvo za okolje čimprej določita cilje, odgovornosti in ekonomske ter finančne instrumente za preprečevanje odpadkov in ponovno uporabo izdelkov in embalaže. Šele takrat bomo na pravi poti, da zares rešimo ne le problem odpadkov, pač pa zagotovimo tudi umnejšo rabo naravnih virov in energije ter zmanjšamo emisije toplogrednih plinov. (Iz Primer Anhovo, Društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo).
O avtorici
Jasmina Jerant (1980) je odraščala na Krasu in v Vipavski dolini. V Ljubljani je diplomirala iz filozofije in politologije na temo socialne pravičnosti in univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). V študentskih letih je delala na Radiu Študent kot avtorica oddaje Sektor Ž in urednica Redakcije za kulturo in humanistične vede ter pisala za Dnevnikov Objektiv. Od 2008 do 2016 je živela med Kalifornijo in Budimpešto in na Srednjeevropski univerzi (CEU) magistrirala iz političnih ved. Trenutno na finski Univerzi Tampere doktorsko raziskuje učinke UTD. Med drugim soustvarja in vodi priljubljene ljubljanske feministične ture. Leta 2022 je bila ob ustanovitvi Vesne – zelene stranke njena sopodpredsednica. Zadnji dve leti živi v Soški dolini, kjer kot aktivistka sodeluje z domačini in društvom EKO Anhovo in dolina Soče.
Naslovnica
V četrtek, 30. maja 2024, ob 18. uri se bodo v mariborski Mestni knjigarni srečali zunanjepolitična komentatorja in publicista Branko Soban in Miha Lampreht ter novinarka Bojana Leskovar. Tema njihovega pogovora bo Kremeljski mag, politični roman o Putinovem vzponu na oblast in prelomnih dogodkih, ki so v zadnjih dvajsetih letih močno zamajali svetovno politično ravnovesje. Avtor knjige Giuliano da Empoli, pisatelj in novinar, je za roman prejel veliko nagrado francoske akademije, nominacijo za Goncourtovo nagrado in Goncourtovo nagrado Slovenije kot najboljši francoski roman v letu 2022.
Mednarodno priznani politični roman govori o vzponu razvpitega Putinovega političnega svetovalca.
Za vsakim vplivnim moškim stoji – njegova desna roka. Človek, ki pozna vse skrivnosti, vleče niti v ozadju, izvaja pritiske, zakriva dokaze. Tisti, ki ima v resnici moč. Vadim Baranov je tak človek.
Politični svetovalec Vladimirja Putina, poznavalec največjih tajnosti njegovega političnega režima. In Vadim Baranov ima dovolj. Odločen, da se izvleče iz zapletene in nevarne mreže političnih spletk, sklene, da bo svojo zgodbo zaupal svetu.
Politični triler, ki zbriše meje med zgodbo in resnico. Zgodba nas odpelje v osrčje Rusije, kjer se bojujejo sikofanti in oligarhi in kjer Vadim, glavni režimski politični svetovalec, celotno državo spremeni v avantgardno politično sceno. Vendar Vadim ni tako ambiciozen kot drugi. Poskusi se rešiti iz režima, katerega je pomagal ustvariti, pri tem pa ga vodi spomin na njegovega dedka, ekscentričnega aristokrata, ki je preživel revolucijo, in očarljivo, neusmiljeno Ksenijo, v katero se je zaljubil.
Naslovnica
V četrtek, 30. maja, ob 18. uri MK vabi v Knjigarno Konzorcij na srečanju s Tino Vrščaj, ki je za svoj roman Na Klancu (Cankarjeva založba 2022) nedavno prejela posebno omembo komisije nagrade Evropske unije za književnost. Z avtorico, ki je za Na Klancu prejela tudi nagrado modra ptica 2022 in bila nominirana za kresnika, in urednikom knjige Andrejem Blatnikom, se bo pogovarjal Anže Okorn.
Marijan Zlobec