Po uspešnem odprtju razstave in predstavitvi kataloga slikarskega opusa Mirsada Begića v Galeriji Novak v Dubrovniku, bodo dogodek ponovili tudi v Ljubljani, in sicer v petek, 24. maja, ob 18. uri v Galeriji Novak, Jurčičev trg 2, Ljubljana.
Mirsad Begić – Dr. Janez Drnovšek
Razstava zajema del slikarskega opusa Mirsada Begića, ki je nastajal vzporedno z njegovim kiparskim delom, a ni bil še nikoli v takem obsegu predstavljen in dan v svet. Ob tem je izšel tudi obsežen katalog, ki poleg reprodukcij zajema strokovni pogled na njegovo slikarsko delo.
“Končne umetnine Mirsada Begića nas popeljejo ne samo na pot doživljanja vrhunske umetnosti, temveč tudi na pot vpogleda v velik notranji svet umetnika in genija, ki oplemeniti zemeljsko razumevanje z nezemeljskim in odpira pot onkraj zamisljivega, odpira pot v vesolje.
Za razumevanje in dojemanje Begićeve umetnosti mora gledalec biti odprtega duha in pustiti, da ga umetnina nagovori, se ga dotakne in ga nagovori. Begićeva umetnost nagovarja kolektivno nezavedno, ga prebuja in ga skozi prebujanje plemeniti.
Begićevo slikarstvo ni »hitro«, ni »tik tok« slikarstvo. Njegovo slikarstvo je mojstrsko in pristno, je poklon človeku kot minljivemu bitju, katerega duh je zapisan večnosti.”
Špela Stramšek, Galerija Novak
Mirsad Begić (*1953) je po rodu Bosanec, ki je našel svojo študijsko, kreativno in življenjsko pot v Ljubljani, zato smo ga Slovenci vzeli za svojega. S svojimi umetniškimi stvaritvami je že danes zapisan v večnost s podpisom genija.
Njegova dela presegajo državne in ideološke meje ter postavljajo umetnost v neodvisno in samozadostno polje, ki s svojo energetsko polnostjo vpliva na okolico in bogati človeški kozmos.
Mirsad Begić – Marijan Zlobec
Mirsad Begić je s svojim nenehno pozitivnim ustvarjalnim odnosom do velikih osebnosti, pa tudi dogodkov v slovenski zgodovini, najbolj viden javni obeleževalec mest in krajev, ki jim je s svojimi spomeniki vdahnil spomin in dušo, prepoznavnost in vrednote, s katerimi se lahko ponašajo cele generacije sedanjih, pa tudi bodočih prebivalcev.
Imel je izjemen občutek za osebnostne posebnosti ali tipiko, vsebino dogajanja in dialog z okoljem, za presežek trenutka in vstop v poudarjanje trajnostnih pomenov več deset osebnosti, ki jih je na vedno svojski, a hkrati poseben in individualen, značilen in prepoznaven način oblikoval in ob sodelovanju specializiranih arhitektov hkrati zasnoval celostno postavitev spomenikov v prostor.
Begićeva portretno in zgodovinsko simbolna spomeniška ustvarjalnost sega na mnoga področja; od ohranjanja zgodovinskega spomina ob jubilejih do kulturne dediščine, od obeleževanja najvišjih in ustvarjalno prepoznavnih posameznikov najprej lokalnega in zatem vsenarodnega pomena, do spomenikov, povezanih s krščanskim izročilom slovenstva, obeleževanjem cerkva in zgodovine Cerkve na Slovenskem, še posebej poudarjene in povezane v času po osamosvojitvi in v posebno dragocenem povabilu pred prvim obiskom kakega papeža v Sloveniji.
Mirsad Begić je napravil okrog sto javnih spomenikov v bronu, med katerimi so mnogi v tujini, med njimi dva portreta v bronu dveh papežev: Janeza Pavla II. in Benedikta XVI. v slavnih Vatikanskih muzejih, Jožeta Plečnika na Hradčanih v Pragi, Antona Ažbeta v Münchnu, Leona Štuklja v Svetovnem muzeju športa v ZDA, reliefni portret Franceta Prešerna v mnogih državah, od Švice, Argentine do Izraela, Ivana Cankarja v Sarajevu, odlit v bron ima že spomenik Maksa Fabianija za Dunaj, Trst ali Gorico, prav tako še ne videnega Srečka Kosovela…
Lani so v zdraviliškem kompleksu Krke v Strunjanu odprli največji kiparski kompleks Ohraniti sanje…
Begićev risarski in slikarski opus oziroma kombinacija različnih tehnik je nastajal več kot štirideset let in obsega po nekaterih ocenah več kot tisoč del: od drobnih do monumentalnih del.
Marijan Zlobec