Slovenska multimedijska umetnica Eva Petrič, ki ustvarja med Dunajem, New Yorkom in Slovenijo, gostuje na Japonskem, kjer se je poprej predstavila že nekajkrat, tako da jo že poznajo in vedno znova vabijo, saj se z japonskimi umetniki druži tudi v New Yorku. Med nekaterimi japonskimi umetniki je Ljubljana znana po Mednarodnem grafičnem bienalu in drugih mednarodnih likovnih razstvah že okrog sedemdeset let.
Trije umetniki in prof. Toshihiro Hamano v njegovem studiu, foto osebni arhiv
Na Japonskem sodelujejo trije umetniki vsak s svojimi deli, ki jih je izbral Noriaki Sangawa (pri Evi Petrič je poleg barvnih fotografskih triptihov, fotografij v svetlobnih okvirih in fotografij senc na pleksi steklu ter več velikih čipkastih asemblažev, izbral tudi performans Astrocitni vrt z obiskovalcem), obenem pa so vsi trije ustvarili še veliko kolektivno delo, sestavljeno iz 30 del pod naslovom Approaching the Vantage Point I. (Muzej je zelo velik, zato je kustos izbral precej večjih del Eve Petrič).
Eva Petrič v Sakaide Civic Art Museum
Opis kolektivnega dela je napisal Erwin Uhrmann, opis treh umetniških pozicij Eve Petrič, za katerega jo je prosil Noriaki Sangawa, pa je napisala umetnica sama. V katalogu so objavljeni kar štirje prispevki oziroma nagovori, saj gre uradno za mednarodno razstavo, ki dokazuje mednarodne stike in sodelovanje med Japonsko in Avstrijo ter Slovenijo.
Pogled iz zraka na pokrajino Kagawa, kjer je muzej
O kolektivnem delu Approaching the Vantage Point I (Približevanje razgledni točki I) na razstavi Sound@Alps; kurator Noriaki Sangawa, Sakaide Civic Art Museum.
Z razstave del Eve Petrič
Noriaki Sangawa:
Skupno delo Eve Petrič, Klausa Krobatha in Erwina Uhrmanna nosi naslov “Približevanje razgledni točki I” in izhaja iz procesa diskurza, ki jih spremlja v letih pandemije. V tem procesu so vsi trije skušali definirati, kako priti do skupnega, univerzalnega jezika s ciljanjem na točko v razdalji, ki je tako rekoč skupni cilj vseh. Cilj je bil tudi razmišljati onkraj krize utopičnega.
Eva Petrič ob delu svojega opusa na razstavi
Pričujoče delo obsega 30 listov velikosti 80 x 100 centimetrov. Petrič, Krobath in Uhrmann so si te liste razdelili in jih delali v treh fazah, pri čemer je vsak delal nekaj listov prvi, drugi ali tretji, v vseh možnih kombinacijah.
En del asemblaža Eve Petrič
Petrič je uporabila tkanine iz Slovenije, ki jih je potiskala ali aplicirala, pri čemer je imela vlogo tematika izvora in oddaljenosti. Bližina se čuti v materialnosti tkanin, oddaljenost predvsem v potiskih.
Krobath je uporabil realistične motive, kot so obrazi ali oči, ali silhuete figur, ki lebdijo ali se zdijo, kot da izvajajo trike.
Prof. Toshihiro Hamano, ki je bil večkrat gost v Ljubljani, in Eva Petrič
Uhrmannova besedila, ki jih je nanašal s svinčniki različnih stopenj trdote, se vrtijo okoli tem spomina, odtisa, narave in podnebnih sprememb.
Delovna tehnika, pri kateri je vsak prejel liste drugega na različnih stopnjah, pomeni, da trije medsebojno delujejo na različne načine. Figure, forme in zapisi tvorijo tesno medsebojno igro, a imajo tudi kolažni značaj. Vključujejo zapiske, pogovore in spomine, a tudi odpirajo prostore in skušajo skupaj usmeriti pogled čez rob lista, proti »izgledni točki«. Ta pristop vključuje tudi gledalca.
Vabilo in predstavitev treh umetnikov
Galerija je zelo velika
Tu igrajo vlogo tudi pokrajine, ki jih poznajo Petrič, Krobath in Uhrmann; od urbanega v alpski svet, ki ga ogrožajo podnebne spremembe.
Dela Klausa Krobatha
Skupno 30 del sestavlja razsežno, velik prostor obsegajoče delo, v katerem je dovolj prostora za spreminjanje figur, oblik in besedil ter jim omogoča, da med seboj igrivo reagirajo. Tako kot da bi drug drugega učili govoriti.”
Pogled na del razstave
Predstavitveni tekst Eve Petrič za razstavo SOUNDS@ALPs
»Čeprav sem rojena v Sloveniji, na tako imenovani »sončni strani Alp«, tam nisem preživela vsega življenja. Več kot polovico svojega življenja sem preživela v tujini, v krajih kot so Etiopija, New Delhi, Washington DC, New York, Buenos Aires in Dunaj… Kljub temu, da sem toliko življenja preživela v tujini, sem vesela, da sem se že zelo zgodaj »okužila« z Alpami, njihovo sončno stranjo, ki jo sicer zdaj, ko veliko časa preživim na Dunaju, doživijam tudi z drugega zornega kota, avstrijskega.
Napis Dobrodošli za slovensko umetnico
Moje srečanje z Alpami je verjetno krivo ali pa zaslužno, da si prizadevam kot ptica lebdeti nad zemljo in imeti pogled iz ptičje perspektive v vseh življenjskih zadevah, predvsem pa v umetnosti. V Alpah sem se naučila vztrajnosti in tega, da je spoštovanje drugih nujno, če hočeš preživeti. Enako je treba spoštovati travo, na katero nameravamo stopiti, kakor tudi pajka v kotu, ki se trudi ujeti svojo večerjo.« (Eva Petrič)
Pred vhodom v galerijo
SOUND@ALPS v vseh svojih razsežnostih vabi, da obiščete ločene, a povezane pozicije umetnikov Erwina Uhrmanna, Klausa Krobatha in Eve Petrič, katerih Alpe so bile del njihovega odraščanja in imajo prav tako pomembno vlogo v njihovem življenju danes, ugotavlja kustos razstave.
Del fotografij Eve Petrič
Iz kataloga:
Klaus Krobath nas sooči z dinamično naravo Alp in njihovim odsevom v naših likih, nas “zgradi” v to, kar smo, nam zagotovi ali odvzame občutek stabilnosti, ko se razvijamo, staramo in sodelujemo s svetom okoli nas. Njegovi čudoviti, a srhljivi triptihi ustvarjajo občutek drugega sveta, za katerega lahko samo upamo, da ga bomo odkrili na našem potovanju skozi življenje; pravo odkritje pa je odkritje »stvari«, »jaza«, iz katerega smo sestavljeni, kar se najbolje preizkusi ob našem srečanju z Alpami. Krobath nam odseva sedanjost in nam ponuja tri možnosti: da vidimo vse z rožnato lečo, da kričimo in občutimo tesnobo ali da podležemo vrtoglavici, naši sposobnosti, da skočimo v sedanjost in vidimo, kaj lahko pride!
Sound & Alps
Erwin Urhmann nam pokaže bolj poetično in navidezno krhko stran Alp, ki je pravzaprav “snov” vsega, rastline, ki tvorijo in se skozi leta tudi spreminjajo, neme priče Alp. Njegova dela nas učijo slišati tišino, ko se zavemo, da tišina v resnici ne obstaja, saj nam razkrije govorico vzorcev narave, ki se skrivajo na najbolj očitnih in tudi skritih mestih – spodnji strani lista praproti, ki razkriva, koliko padavin je padlo; ritem gibanja mravlje, ta razkriva vreme, ki prihaja, in podobno …
Uhrmann nam predstavi povezavo s preteklostjo, nam pokaže DNK časa z njegovimi obrati, ki se ustavi tukaj in zdaj.
Performans Eve Petrič
Eva Petrič pa je zgradila svojo osebno naravo, kot oltar, na katerem lahko prosi naravo za odpuščanje za naše kolektivne grehe do nje, na katerem lahko vse to v danem trenutku razstavi. Kot simbol upanja (morda je to naše zadnje upanje) nas popelje na pot »zlivanja«, postajanja enega z Alpami, ko tone, nato pa spet sune naprej in skozi zapleteno čipkasto mrežo vrta bele planike. Rože (tipične gorske rože, ogrožene in znane po izjemno zdravilnih lastnostih) nam prinaša kot daritve ali pa pravzaprav prinaša sebe in s tem celotno človeštvo kot daritev v Alpe, naš način, da prosimo za odpuščanje za nedoumljive sledi, ki smo jih ljudje pustili ne samo v alpski pokrajini, ampak v vsej naravi. Izraža prihodnost, v kateri morda ne bomo imeli več Alp, ki bi jih lahko obiskali, se jih dotaknili in pogledali, ampak le digitalne reference in papirnate makete, umetniške oltarje. Nas bosta njena umetnost in obrednosti podoben performans rešila? Potem ko nas Krobath uči KRIČATI svojo prisotnost bivanja, Uhrmann pa SLIŠATI tudi druge poleg sebe, kako kričijo v temi noči, nam Petrič pokaže, da JE ODPUŠČANJE ŠE MOGOČE in sprejeto, če ga le ponudimo s pristnim srcem.
Prišlo je ogromno ljudi
»Če so me Alpe česa naučile, je to spoštovanje konteksta, v katerem živimo in katerega del smo. Učile so me in me še naprej učijo, da sem občutljiva in čutim bolečino trave, ko stopimo nanjo, hkrati pa se veselim njenega veselja, da lahko aktivno sodelujem v našem kraljestvu človeških oblik življenja in njegovo interakcijo z našo dimenzijo bivanja.
Dve ogromni deli Eve Petrič, sestavljeni iz starih čipk iz vsega sveta
Nenazadnje so me Alpe naučile, da se tišine ne bojim in še danes, ko sem stran od Alp, še vedno slišim njihov zvok, SOUND@ALPS, ki je zvok čistega bitja, življenja, ki mi izgleda kot čipka, simfonija vseh življenjskih oblik včasih v popolni harmoniji, drugič v neskladju in potem spet vračajoča/poustvarjalna harmonija, a vedno povezana, saj so vse niti v čipki povezane, kot so povezana vsaj vsa bitja v spletu življenja. Če se ena nit/bitje pretrga, vse niti odmevajo in vzorec/narava se prilagodi …« (Eva Petrič)
Nastop Eve Petrič v galeriji
Nagovor župana mesta Sakaide Tetsujia Arifukuja
“Za naše mesto je velika čast, da gosti razstavo avstrijsko-slovenskega umetniškega tria Sound@Alps v Muzeju meščanske umetnosti Sakaide, s čimer naše mesto postane oder mednarodne kulture in umetnosti. Prav tako bi se rad zahvalil vsem sodelujočim za njihov trud pri organizaciji razstave.
Govor župana Tetsujia Arifukuja
Muzej je eden najstarejših umetniških muzejev v prefekturi, odprt je bil leta 1985 in je prispeval k povečanju zanimanja državljanov za umetnost s posebnimi razstavami, gostujočimi razstavami in javnimi natečaji ter promoviral lokalno kulturo z odkrivanjem in čaščenjem lokalnih umetnikov. V tem kontekstu je Sound@Alps prva mednarodna razstava po dolgih letih, ki predstavlja dela umetnikov iz Avstrije, države, znane po svoji umetnosti in kulturi, ter Slovenije, države z mednarodnim ugledom po svojih grafičnih razstavah. Seveda je to prvič, da potekajo sočasni dogodki z obema državama, zato upamo, da bo to priložnost za zbliževanje naših različnih kultur in ustvarjanje nadaljnje izmenjave.
Performativni nastop Eve Petrič
Poleg tega se mesto trenutno pripravlja na gradnjo kompleksnega objekta za oživitev mestnega središča, katerega jedro je javno-zasebno partnerstvo, poleg tega pa deluje na različnih področjih, kot sta podpora za otroško varstvo in skrb za starejše, s ciljem ustvariti privlačno mesto, tako da lahko vsak državljan živi bogato in izpolnjujoče življenje.
Na področju kulture in umetnosti si prizadevamo ustvariti dober krog v smeri revitalizacije mesta s spodbujanjem raznolikih kulturnih izmenjav.
Japonska reportaža
V tem kontekstu se bo muzej pod vodstvom novega direktorja, ki je doslej živel v Sloveniji, lotil izziva približati privlačnost umetnosti širokemu občinstvu z vključevanjem globalnih vrednot, kot jih izraža ta razstava, hkrati pa maksimizira funkcijo muzeja kot državljanskega muzeja.
Monumentalnost del Eve Petrič
Upamo, da bo ta razstava nov navdih za vse obiskovalce in da bo vodila k nadaljnji kulturni izmenjavi in regionalnemu razvoju v prihodnosti.
Eva Petrič v beli obleki
Na koncu bi se rad zahvalil vsem sodelujočim za sodelovanje pri organizaciji te razstave in upam, da bo ta priložnost začetek čudovite izmenjave.
Besede dr. Elisabeth Bertagnoli, ambasadorke Republike Avstrije
Veseli me, da je razstava »Sound@Alps« predstavljena v Sakaide Civic Museum of Art, ki predstavlja dela treh izjemnih umetnikov iz Avstrije. Alpe obsegajo več držav v Evropi, od obrobja Dunaja vse do francoske riviere, in so tisočletja oblikovale družbeni in politični razvoj Evrope. Njihova naravna lepota je neprecenljiv vir vode, lesa in soli. Te gore zagotavljajo pomemben gospodarski, kmetijski in turistični prostor, njihove doline in pobočja privabljajo obiskovalce od blizu in daleč ter so dom različnih jezikov, kultur in tradicij. Eva Petrić, Klaus Krobath in Erwin Uhrmann nam vsak na svoj način predstavlja svoj zelo oseben pristop do Alpe in kažejo številne plasti, v katerih je ta ekološki in družbeni prostor mogoče razumeti. Te posebne interpretacije nam omogočajo globlji razmislek o tem, koliko naša družba oblikuje naravno okolje, v katerega so vpete. Pomen gora in narave v življenju ljudi je zelo očiten tudi na Japonskem. Kljub ogromnim tehnološkim napredkom države in njene družbe, kot ga doživljamo, ostajata pomen in spoštovanje narave osrednji element japonske kulture.
Pogovor z gosti
Zato menim, da je ta razstava en navdihujoč most med Evropo in Japonsko, privlačna za ljudi v mestu Sakaide, kot tudi druge obiskovalce za raziskovanje alpskega prostora skozi zorni kot sodobne umetnosti, in bo hkrati še poglobila odlično prijateljstvo med Avstrijo in Japonsko.
Avstrijska umetnika Erwin Uhrmann in Klaus Krobath med njinim performansom
Čestitam Muzeju, njegovi ekipi in sodelujočim umetnikom za to razstavo in želim vsem obiskovalcem navdihujoče umetniško popotovanje po Alpah.
Besede Jurija Rifelja, ambasadorja Republike Slovenije
Zelo sem vesel, da bo gospa Eva Petrič predstavljena umetnica v “Sound@Alps” v Sakaide Civic Art Museum v mestu Sakaide. Je odlična slovenska umetnica z zelo močno mednarodno razsežnostjo. Kombinacija njene slovenske vzgoje in izpostavljenosti mednarodnemu umetniškemu okolju predstavlja eno najboljših sinergij med edinstveno slovensko umetnostjo in univerzalizmom svetovne umetnosti. Pomembno in pomenljivo sporočilo nosi tudi dejstvo, da razstavlja skupaj s še dvema avstrijskima umetnikoma.
Eva Petrič razlaga svoja dela na razstavi
Dolga stoletja sta bili tako današnja Slovenija kot današnja Avstrija tesno institucionalno in kulturno povezani. Skupni institucionalni okvir je v mnogih pogledih deloval kot katalizator medsebojno povezanega kulturnega življenja.
Ker gospa Petrič v enem od svojih intervjujev/predstavitev govori o različnih prostorih, bi lahko tudi rekli, da alpski prostor ni enoten, temveč sestavljen iz številnih, na prvi pogled podobnih, a v resnici različnih kulturnogeografskih prostorov, povezanih z različnimi realnostmi in dinamikami.
Govor Jurija Rifelja, ambasadorja Republike Slovenije
Ta razlika deluje kot iskra za ustvarjalnost in določeno zbliževanje sobivanja. Poudariti velja tudi, da bo prisotnost gospe Petrič pomembno prispevala h krepitvi umetniško- kulturnih vezi med Slovenijo in Japonsko. Umetniška dimenzija pomembno dopolnjuje celoten spekter zelo dobrih in nenehno nadgrajujočih dvostranskih odnosov na različnih področjih.
Eva Petrič v galeriji
Institucionalni odnosi med našima državama trajajo več kot tri desetletja. V tem času je bilo veliko doseženega na različnih področjih. Politično Slovenija in Japonska spadata v krog držav, ki verjameta v odprto družbo, temelječo na demokratičnih vrednotah in na pravilih temelječem mednarodnem redu. Slednje je zelo opazno v času letošnjega skupnega članstva v Varnostnem svetu Združenih narodov, kjer tako Slovenija kot Japonska poskušata delovati v podporo mednarodnemu miru, stabilnosti in sodelovanju. Tudi zunaj okvira institucionalnega mednarodnega okolja državi plodno sodelujeta v podporo mednarodnemu miru in varnosti. Nedavni obisk naše zunanje ministrice na Japonskem, prvi po več kot desetletju in pol, dodatno poudarja dejstvo odličnega sodelovanja in razumevanja med našima državama.
Eva Petrič in Noriaki Sangawa
Nazadnje, a vsekakor ne najmanj pomembno, bi se rad iskreno zahvalil gospodu Noriakiju Sangawi za njegovo podporo in delo, ki stoji za to razstavo, in ki vključuje pripeljati na Japonsko slovenskega umetnika.
Njegova predanost in podpora razstavi sta sestavni del te odlične razstave. Razstava prispeva k promociji Slovenije in bo med obiskovalci nedvomno poglobila zanimanje za Slovenijo. Posledično bo še okrepila prijateljske odnose med Slovenijo in Japonsko, dvema miroljubnima državama, ki želita uspevati in se razvijati v svetu miru in konstruktivnega sodelovanja med njunima narodoma.
Trije umetniki na Japonskem
Besede Noriakija Sangawe, direktorja Sakaide Civic Art Museum
“Naslednje leto bo Sakaide Civic Art Museum praznoval svojo 40. obletnico. Muzej si že od nekdaj prizadeva podpirati lokalno kulturo in umetnost, bogatiti lokalno kulturo z izobraževalnimi in drugimi dejavnostmi ter ponujati navdih in veselje. V prihodnosti upamo, da bomo sodelovali tudi na mednarodnih razstavah, da bi črpali navdih iz različnih kultur in pomagali oblikovati in razvijati nove kulture. Najgloblje se zahvaljujem številnim ljudem, ki so od lanskega leta pomagali pri pripravi te mednarodne razstave. Zelo sem vesel, da se vračam v mesto Sakaide, kjer sem začel svoje umetniško izobraževanje, in da lahko delam kot direktor Sakaide Civic Art Museum. Globoko sem ganjen, da prva razstava, ki jo organiziram tukaj, predstavlja umetnike iz Evrope, mesta mojega naslednjega umetniškega izpopolnjevanja, in zelo sem vesel, da takšne povezave pomagajo razširiti krog kulturne izmenjave.
Naslov razstave ‘Sound@Alps’ izhaja iz glasbenega filma ‘Sound of Music’, ki bo vsakogar spomnil na Alpe. Tukaj bi rad predstavil sodobno umetnost, ki je negovana v tej slikoviti alpski divjini.
Klaus Krobath je avstrijski slikar in fotograf, ki ustvarja tudi dela v mešani tehniki. Nekatera njegova dela odražajo njegovo globoko zanimanje za Azijo, zlasti za Tibet. Tukaj razstavlja devet del v treh serijah. Odmevajo drug z drugim in delujejo kot eno samo delo, ki prevzame gledalca.
Erwin Uhrmann je eden vodilnih avstrijskih pesnikov. S svojim jezikovnim pristopom prispeva, da gledalci dobijo globlji občutek za sodobno alpsko kulturo. Herbarij, ki vsebuje tudi rastline z japonskega vrta v Avstriji, doda občutek prisotnost v času in prostoru ter ustvarja resnično fascinantno umetniško delo. Prav tako bo v veliko pomoč pri razumevanju njegovega pisanja.
Velikanska mreža slovenske umetnice Eve Petrič, delo, ki vključuje samo prizorišče, je izdelano iz slovenske čipke, poznane kot idrijske čipke. Je posebnost v Idrijski regiji, ki je bila druga največja proizvajalka živega srebra na svetu. Medtem ko so možje rudarili, so njihove žene tkale čipke in molile za njihovo varnost. Njene idrijske čipke so povezane z drugimi čipkami, zbranimi z vseh koncev sveta. Petrič je razstavljala že vse po vsem svetu, potem ko je lokalno zbirala in sprejemala čipke ter jih sublimirala v umetniška dela. Njeno delo je resnično simbol povezovanje in povezanosti s svetom. Delo je popoln primer njenega koncepta ljubezni do narave in odkrivanja povezanega sveta.
Eva Petrič med nastopom v galeriji
Poleg tega je na razstavi skupno delo vseh treh avtorjev, ki so skupaj ustvarili umetnino za to razstavo. Kombinacija njihovih zelo različnih načinov izražanja in vrednot je edinstveno in nepozabno doživetje. S predstavitvijo posebne kulturne oblike alpskega kulturnega prostora upamo, da bomo našim obiskovalcem ne le prinesli nova odkritja in vpoglede, ampak tudi odprli možnosti za bogat kulturni razvoj in nove izmenjave skozi empatijo in sodelovanje, ki presega nacionalne razlike.
Performans Eve Petrič
Besede Toshihira Hamana, častnega senatorja Univerze v Ljubljani in zunanjega dopisnega člana SAZU
Po dolgem času sem obiskal Sakaide City Art Museum, kjer sta me pozdravila direktor muzeja Noriaki Sangawa, ki je z razumevanjem in trudom prišel iz Slovenije, ter župan mesta Sakaide, gospod Arifuku. Ob tej priložnosti bi rad razmišljal o »sodobni umetnosti in mednarodni izmenjavi.«
Zdi se, da je sodobna umetnost od 19. stoletja dalje osvobojena akademij z vsemi oblikami njihovega izražanja, in postala blago za vse ljudi, ki si ga bodo kot takega zaželeli. Prepričan sem, da si umetniki, ki so sami dolgo časa dirigirali mednarodno izmenjavo, želijo prirediti tako razstavo, ki je resnično drugačna od vsega, kar je bilo prej. Zmorejo oblikovati združenje umetnikov, ki bi preseglo državne meje, in organizirati razstave, ki bi lahko bile eno leto na Japonskem, v ZDA oziroma nekje v Aziji drugo leto, odvisno od moči članov in pogojev.
Kolektivno delo treh umetnikov sestavljeno iz 30 del
Ustvarjanje foruma za enake predstavitve in razpravo o umetnosti prek državnih meja in državne, so v nekem smislu moje sanje, vendar bi bilo v konkretne pogoje možno vzpostaviti medsebojne odnose med regijami ali med regionalnimi mesti različnih držav, povezanih na regionalni ravni kot v sporazumih o pobratenih mestih, in razvijati ta odnos s prikazovanjem najboljših del drug drugega na razstavah ali izmenjavah, ki združujejo regije s prečkanjem meja. S tega vidika je sedanja razstava zanimiv poskus zbližanja treh oddaljenih regij skupaj.
Otvoritvena slovesnost v mestu Sakaide
Eva Petrič, dobitnica Excellence Award na Utazu Art Award Biennale, nagrade odličnosti na nagradnem bienalu, ki ga organizira sosednje mesto Utazu, je priznana mednarodna umetnica, ki je razširila svoj obseg izražanja s fotografijo, klekljanjem in performansi, je imela uspešne razstave po vsem svetu. Zaradi ljubezni do čudovite narave Alp upa, da bo spremenila njeno prihodnost s svojo globoko žalostjo ob izgubi te narave in s svojim kesanjem, ker je ni mogla zaščititi, s svojo predstavo z molitvijo.
Del razstave
Avstrijski umetnik Klaus Krobert je dal na ogled skupno 27 del; devet sklopov triptiha, ki spominjajo na japonske viseče zvitke. Umetnikov namen je občudovanja vreden, saj je vsako delo nekoliko drugačno od drugega. Subtilne razlike lahko vidimo kot vzbujanje minevanje časa ali prikaz trenutka v času več reprezentacij, občutek enotnosti pa se poveča dojemanje dela.
Umetniki z direktorjem muzeja
Delo Erwina Uhrmanna, pesnika in literarni kritik, prav tako iz Avstrije, posreduje avstrijsko pokrajino in duhovitost ljudskih src, ki jih je ujela njegova občutljivost skozi fascinantne besede na način, ki ga ne more izraziti v slikah. Subjektivno zaznano dopuščajo, da posredno podoživimo realnost v Avstriji, ki se je skoraj lahko dotaknemo, kot da se ti predmeti ne dogajajo v daljavi tuje države. Morda je dejstvo, da ta dela spremljajo stisnjeni listi, zaradi katerih se tako počutimo. Jaz sem se tudi veselil njegovega poskusa kombiniranja svojih povsem drugačnih načinov izražanja in pogledov v eno samo umetniško delo.
Eva Petrič med nastopom v muzeju
Japonska umetniška scena od obdobja Meiji je bila zahodno osredotočena in zahodno usmerjena, zato bo pomembno spremeniti ta trend in se v prihodnosti bolj osredotočiti na Azijo in Afriko. S tega vidika dejavnosti gospoda Sangawe zadnjih 30 let ni bila zakoreninjena le v mednarodni avantgardi, ampak tudi v lokalnih tradicijah, kot jih je poskušal odkriti v izrazu obetavnih mladih ljudi. To je gibanje ljudi, ki ga podpirajo, tako kot občinstvo in spremljevalci ter razvijajp v vez med Sakaide in evropskimi mesti v Avstriji in Sloveniji. Takšno gibanje je na Japonskem zelo redko in mislim, da je super priložnost za ljudi, da prečkajo meje in stopijo v stik z vrsto različnih kultur in temeljito preučijo njihov način razmišljanja o umetnosti. Upam tudi, da bo japonski estetski čut razumel in da bo zlitje vzhodne in zahodne lepote še napredovalo, s čimer je mesto Sakaide dobilo čudovit muzej.
Performans Eve Petrič
https://vimeo.com/948450641
Marijan Zlobec