V ljubljanski Galeriji Equrna so odprli razstavo mlajšega slovenskega slikarja, kiparja in v najširšem smislu vizualnega umetnika Mihe Majesa z naslovom Los Caprichos (Hedonic Calculus).
Miha Majes v Galeriji Equrna, vse fotografije Marijan Zlobec
Večmedijska praksa Miha Majesa govori o spajanju in prevpraševanju relacije koncept–vizualno in ponazarja moralo, vzroke in posledice sodobne potrošniške družbe poznega kapitalizma. Objekti, slike in asemblaži v svojih nasičenih barvah in pretiravanju z detajli gledalca nagovarjajo na številnih nivojih in med seboj vlečejo vzporednice s kultnim delom Francesca de Goye; Los Caprichos.
Majes uvaja naslov te grafične zbirke 18. stoletja kot apropriacijo v lasten razmislek, normative historičnega obdobja Romantike pa namensko dekonstruira in na novo prireja (remake) ter moralizira. Vsakdanjost postane grozeča in banalnost vznemirljiva. Avtor tako vleče vzporednice s historičnim romantičnim slikarstvom in daje pomen transgeneracijskemu, transnacionalnemu in transhistoričnemu; kar ostaja, so univerzalne norosti in neumnosti družbe; čas teče, stvari pa ostajajo iste.
Na drugi strani Majes v podnaslov razstave uvaja (apropriira) teoretični koncept Hedonic calculus (t.j. politično-teoretska predispozicija, uvedena s kombinacijo hedonizma in demokracije v iskanju užitkov in izogibanju bolečinam, in se uporablja za oceno, koliko užitka ali bolečine bi povzročilo neko dejanje).
Vzročna posledičnost tako določa subjekt in v širšem kolektivno; na eni strani določa travmo in na drugi užitek. To raziskovanje meje med užitkom in nasičenjem (bolečino) gledalca pušča v negotovosti in ga pozicionira v percepciji stvari.
Avtor gledalcu prepušča izračun/delo hedoničnega calculusa.
Majes v svojem vizualnem jeziku nagovarja in dekonstruira številne estetike, slogovne in ikonografske značilnosti, ter predpostavlja kompleksnosti sodobnega časa ter prostora, hkrati pa opredeljuje transmutacijo sodobne identitete, ki je stalno v transformaciji in objektivno nedosegljiva/nedoločljiva. (Iz predstavitve razstave in umetnika).
Miha Majes (1993, Jesenice) je predstavnik mlajše generacije umetnikov iz Slovenije. Leta 2019 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in magistriral leta 2023. Trenutno zaključuje magistrski študij grafike. Del študija se je izpolnjeval na Accademia di Belle Arti di Brera v Milanu. Ustvarja na področjih grafike, slikarstva in prostorske instalacije. Sodeloval je na številnih razstavah in drugih umetniških projektih doma in v tujini, udeležil se je več mednarodnih umetniških rezidenc. Majes živi in ustvarja med Ljubljano in Radovljico.
Izobraževanje in rezidence
2021 – Present, MA in Graphic Arts, Academy of Fine Arts and Design, Ljubljana (SI)
2019/20 Accademia di Belle Arti di Brera, Milano (IT)
2019 BA in Painting, Academy of Fine Arts and Design, Ljubljana (SI)
——————————
2022 Gasthof ’22 – Frankfurt (DE)
2022 Grafična delavnica Pesmi v grafiki / Srečko Kosovel, Hiša kulture v Pivki, Pivka (SI)
2020 Incontro d’arte, Društvo Boja, Associazione Ottovolante – Izola (SI) – Bologna (IT)
2018, Refresh, RHW Young Art(ist)s Refreshing Heritage Sites – Iasi (RO)
Samostojne razstave
2023 Prototest 2000, Galerija TIR, Solkan (SI)
2023 Hi!poteze, Hiša kulture Pivka – Pivka (SI)
2023 Good Kids, Mad City, Ravnikar gallery space – Ljubljana (SI)
2022 Love At First Sight, TrainStation SubArt – Kranj (SI)
2021 Unfamiliar Area, Alkatraz Gallery – Ljubljana (SI)
2021 Miha Majes : حرة فلسطي , Pita Projekt, ALUO – Ljubljana (SI)
2021 Miha Majes – Ulična galerija, TrainStation SubAart – Kranj (SI)
Skupinske razstave
2024 Svežina in moč umetnosti: Odsevi družbe, ZDSLU – Ljubljana (SI)
2024 RYSOWAĆ TERAZ, Galeria Wozownia – Toruniu (PL)
2023 35. Grafični biennale Ljubljana, MGLC – Ljubljana (SI)
2023 HKP 25 / Najboljša leta, Hiša kulture Pivka – Pivka (SI)
2023 Appointment, Dobra Vaga/Kino Šiška – Ljubljana (SI)
2023 Sodobra Grafika, Mala galerija – Ljubljana (SI)
2022 Pesmi v grafiki / Srečko Kosovel, skupinska razstava grafik Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, 6.2. – 4.3.2023
2022 Positions, Tempelhof Airport – Berlin (NEM)
2022 MEANTIME, Equrna gallery – Ljubljana (SI)
2022 Mali format, Mala galerija – Kranj (SI)
2022 Pesmi v grafiki / Srečko Kosovel, Hiša Kulture v Pivki – Pivka (SI)
2021 Mali format, Mala galerija – Kranj (SI)
2021 International Contemporary Engraving Biennal N-E, 4th Edition – Iasi (RO)
2021 ŽIVA GRAFIKA, Equrna gallery – Ljubljana (SI)
2021 Velik format, Galerija Ceneta Avguština – Kranj (SI)
2020 Walk through identity, Arco Iris R – Bologna (IT)
2020 TRK, Galerija Salsaverde – Izola (SI)
2020 Deliverarte – Colletivo Piano A – Milano (IT)
2018 Artkusije: Gesamtkunstwerk, Avtonomna Tovarna Rog – Ljubljana (SI)
Razstava Mihe Majasa vzbuja velik optimizem, ker izžareva v celotnem galerijskem ambientu zelo močno pozitivno energijo, kot malokatera druga. Vzrokov je več, tako v kombinaciji likovnih zvrsti; od slikarstva, kiparstva instalacije, celostne umetnine, do barvitosti in nasploh osvobojene komunikacije popolnoma sproščenega in svobodnega ustvarjalca.
Vplivov iz zunanjega ali mednarodnega likovnega prostora je ali bi bilo lahko precej, celo iz mednarodnega grafitnega slikarstva, ki je v nekaterih južnoameriških in azijskih državah, kot sem sam videl v zadnjih šestih letih, veliko močnejše kot v Ljubljani, kjer je sicer nekaj zidov na Trubarjevi, a so jih zmajšali in jih nenehno spreminjajo in s tem predhodna dela uničujejo. Cukrarna je v tem smislu neuporabna, Rog pa še manj.
Veliko je igrivosti, v postavitvi razstave celo koreografskosti, a tako, da si je mogoče vse skulpture ogledati z vseh strani in bolj podrobno, ker je njihova bogata vsebina po svoje provokativna, izzivalna, skorajda hipijevska, kot bi rekli včasih, ko se je moderni svet iz Zahoda počasi selil še k nam. Brez poparta seveda ne gre, a se mu avtor vendarle umika kot že presežen zgodovinski stil.
Morda bo kdo v slikarstvu prepoznal elemente stripovstva ali celo ilustratorstva, nekdo drug ideološke izzive, tretji politične provokacije.
Razstava kaže neverjetno ustvarjalno dinamiko, ki izhaja iz sproščenega osebnostnega karakterja, bolj spontanega, nikakor ne gorenjskega, prej mediteranskega tipa, kar se zdi, kot da se je te igrive odkritosti bolj nalezel v Milanu, ki ima toliko razstav in ustvarjalnega soočenja različnih generacij umetnikov iz mednarodnega sveta, da celo Gorenjca z lahkoto posrka vase.
Ne vem, če je tu kaj Goye, saj ni bil in tudi ne mogel biti hedonist, tako kot je prepričljivo naš avtor.
Dela za razstavo so nastajala zadnjih pet let.
Marijan Zlobec
|
|
|
|
|