Antikvitete Novak, galerija na Jurčičevem trgu v Ljubljani, odpira novo galerijo v Dubrovniku z izjemnim dogodkom, in sicer z odprtjem razstave slikarskega opusa Mirsada Begića. Begića poznamo kot enega najpomembnejših kiparjev, sedaj pa se predstavlja s še nikoli videnimi slikarskimi deli, ki se bodo zagotovo zapisali v sam vrh sodobne svetovne umetnosti.
Nova Galerija Novak Dubrovnik
Galerija Novak Dubrovnik se nahaja v starem mestnem jedru Dubrovnika, v kapelici sv. Luke na ulici sv. Dominika 5. Odprtje 3. maja ob 19. uri bo pospremila prisotnost samega Mirsada Begića, ki se je danes podal na dolgo pot v Dubrovnik, zvečer pa se odpravlja iz Ljubljane še poseben avtobus ljubiteljev likovne umetnosti.
Mirsad Begić pri delu
“Ob razstavi Mirsad Begić pri deluslikarskega opusa enega izmed najpomembnejših slovenskih kiparjev 20. in 21. stoletja, ki je s svojimi umetniškimi stvaritvami že danes zapisan v večnost s podpisom genija, je izšel tudi obsežen katalog, ki poleg reprodukcij zajema strokovni pogled na njegovo slikarsko delo, ki še nikoli ni bilo predstavljeno v takem obsegu.
Priprave na razstavo v Dubrovniku
Begićeva slikarska dela učinkujejo kot objekt, ki postavlja slikarsko polje v nove dimenzije. Gre za unikaten in prepoznaven likovni izraz umetnika, ki je svojo bogato notranjost miselnih procesov, razumevanj in uvidov prelil na nosilec, ki prenese globino in težo izraza.
Gnezdišče, 1988, 300×200 cm na razstavi
Mirsad Begić s svojo kreativnostjo presega državne in ideološke meje ter postavlja umetnost v neodvisno in samozadostno polje, ki s svojo energetsko polnostjo vpliva na okolico in bogati človeški kozmos.” (Iz kataloga).
Mirsad Begić v ljubljanski Platani, foto Marijan Zlobec
Iz objave: Dubrovački dnevnik.hr
“Uz izložbu slikarskog opusa jednog od najznačajnijih slovenskih kipara 20. i 21. stoljeća, čije su umjetničke kreacije već zapisane u vječnost s potpisom genija, izdan je i opsežan katalog koji osim reprodukcija, uključuje profesionalan pogled na njegov slikarski rad, koji nikada nije predstavljen u tolikom obimu.
Mirsad Begić – Študija figure, 1978, 150 x 100, mešana tehnikana platno
Begićevi slikarski radovi djeluju kao objekt koji slikarsko polje postavlja u nove dimenzije. Riječ je o jedinstvenom i prepoznatljivom umjetničkom izričaju umjetnika koji je svoja bogata unutarnja promišljanja, shvaćanja i spoznaje pretočio u medij koji prenosi dubinu i težinu izričaja.
Mirsad Begić – Bisti, 2020, 80 x 120 cm
Mirsad Begić svojim stvaralaštvom nadilazi državne i ideološke okvire i umjetnost smješta u samostalno i samodovoljno polje koje svojom energetskom punoćom djeluje na okolinu i obogaćuje ljudski kosmos.
Ohraniti sanje, 1995, 200 x 300 cm na razstavi
Mirsad Begić (*1953), iako je rođeni Bosanac, svoj akademski, stvaralački i životni put pronašao je u Ljubljani, zbog čega smo ga mi Slovenci uzeli za svog. Svojim umjetničkim kreacijama već je zapisan u vječnost s potpisom genija. Njegovi radovi nadilaze nacionalne i ideološke okvire i umjetnost postavljaju u neovisno i samodostatno polje koje svojom energetskom punoćom djeluje na okolinu i obogaćuje ljudski kozmos.
Veliki čuvaj na razstavi
Begićevi slikarski radovi djeluju kao objekt koji slikarsko polje postavlja u nove dimenzije. Riječ je o jedinstvenom i prepoznatljivom umjetničkom izričaju umjetnika koji je svoja bogata unutarnja promišljanja, shvaćanja i spoznaje pretočio u medij koji prenosi dubinu i težinu izričaja.
Veliki čuvaj (Portret Marijana Zlobca), 1980, 300 x 200
Struktura njegovih slika je višeslojna i slučajno odabrana. Slike su složene kao kolaži, pri čemu umjetnik koristi različite materijale i kombinacije tih materijala: listove, papiriće, fotografije, novinski papir, novinske isječke, papirnate ručnike, čak i tvrđe materijale, plastiku, polivinil, ljepljivu traku itd. Likovno se izražava olovkom, kemijskom olovkom, drvenim bojicama, pastelama, ljepilom i akrilom; njegova specijalnost je korištenje kave, koja djeluje kao akvarel, i mješavine kave koja joj dodaje boju. Ovi nositelji likovnog izraza postavljeni su na platno ili karton, na kojem Begić slikarskim kistom okružuje umjetničko djelo, poručuju organizatori.
Mirsad Begić – Gnezdišče, 1988, 300 x 200 cm
0 PROMO KATALOG_BEGIC_2024_05 – ZA POŠILJANJE
“Končne umetnine Mirsada Begića nas popeljejo ne samo na pot doživljanja vrhunske umetnosti, temveč tudi na pot vpogleda v velik notranji svet umetnika in genija, ki oplemeniti zemeljsko razumevanje z nezemeljskim in odpira pot onkraj zamisljivega, odpira pot v vesolje.
Za razumevanje in dojemanje Begićeve umetnosti mora gledalec biti odprtega duha in pustiti, da ga umetnina nagovori, se ga dotakne in ga nagovori. Begićeva umetnost nagovarja kolektivno nezavedno, ga prebuja in ga skozi prebujanje plemeniti.
Begićevo slikarstvo ni »hitro«, ni »tik tok« slikarstvo. Njegovo slikarstvo je mojstrsko in pristno, je poklon človeku kot minljivemu bitju, katerega duh je zapisan večnosti.”
Špela Stramšek, Galerija Novak
Nova(kova) svetloba svetega Luke
“Dolgo zapostavljena, skoraj spregledana cerkvica stoji med večjimi, uglednimi cerkvami na obrobju kamnitega mesta, izbranega med bisere UNESCO svetovne dediščine. Med sprehodom po obzidju jo zlahka prezremo. V odprtini nad vhodom ni več zvona, stolpič nad oltarnim delom je prezidan. Likovno sporočilo starohrvaške kamnite gradnje presega prve znane pisne vire, omembo šele leta 1245. Lupina stavbe je po mnenju izkušenih konservatorjev v Dubrovniku ohranjen longitudinalni predromanski prostor z zaobljenoapsido, morda dedič male cerkve sv. Luke v Kotorju. Raziskovalci so ovrednoteni prostor vpisali v Hrvaški register kulturne dediščine pod številko Z 6440…
…Prinašalec svetlobe v naš materializirani prostor in našo duhovnost je, vsaj simbolno, sveti Luka. Za analitike ni slučaj, da je mali kamniti sakralni prostor na robu Dubrovnika, stoletja posvečen evangelistu Luki, zaživel kot likovna galerija, prostor svetlobe in barv. Žlahtna arhitektura je s tem ohranila eno od ključnih plasti svojega duhovnega pomena.
Enoladijska zgradba s polkrožno zaključeno apsido in manjšo kupolo je bila opuščena v času, ko sta bili mesti Ljubljana in Dubrovnik združeni v Ilirskih provincah.
V našem tisočletju dobiva ta prostor vsak dan novo, barvito svetlobo in sporočilnost v mestu, kjer se križajo poti ljudstev in kultur. Kamniti, skrbno klesani zidovi skrivajo želje prvih kristjanov, da si postavijo zavetišče in prostor za posvečanje duhovnosti.
Odprtje galerije omogoča seznanjanje s to večplastno dediščino in z njeno nadgradnjo. Korak so radovedni do odprtja razstavnega prostora zaustavili zgolj ob portalu s figuralnim reliefom, kjer je gotsko zašiljena luneta oplemenitena s tremi celopostavnimi figurami bradatih mož. Tri svetniške postave naj bi klesali v delavnici bratov Leonarda in Petra Petrović okoli leta 1486, kakor dokazujejo študije več generacij hrvaških umetnostnih zgodovinarjev.
Najbolj verjetno v preteklega pol tisočletja nekoliko poškodovane in popravljane stoječe osebe v zašiljeni luneti simbolizirajo tri zavetnike in prinašalce zdravja: sv. Roka, sv. Blaža ali bolj utemeljeno sv. Nikolaja in med njima, z odprto knjigo v roki, evangelista Luko.
Pol stoletja kasneje, po skrbni prenovi ohranjenih zidov pod nadzorom konservatorjev, je sv. Luka skoraj čudežno navdahnil galerista iz Slovenije, da poveže likovne vrhunce roba evropskega prostora.”
Gojko Zupan
Marijan Zlobec