Založba ZRC napoveduje izid novih knjig, ki jih bodo skupaj predvidoma predstavili v maju. Že sedaj pa so v Atriju odmevno predstavili najnovejšo knjigo Osebnosti slovenske humanistike in družboslovja v uredništvu dr. Mateje Ratej. Kdor spremlja knjige iz Založbe ZRC ve, da je doslej izšlo že več prikazov različnih profilov osebnosti, ki so delovale ali so še aktivne na mnogih področjih javnega ali družbenega življenja.
Predstavitev v Atriju ZRC, vse fotografije Marijan Zlobec
Kot je na predstavitvi povedala dr. Mateja Ratej, je doslej izšlo kar devet takih knjig, Njihova značilnost je izbor okrog 16, 18 osebnosti predvidoma tudi toliko avtorjev o njih, kar pomeni, da gre prav tako za panoramo piscev.
Dr. Mateja Ratej
“V monografiji Osebnosti slovenske humanistike in družboslovja so se avtorji biografskih študij posvetili osebnostim različnih časovnih obdobij, ki so v okviru akademskih sredin bolj ali manj vidno, bolj ali manj odmevno ter bolj ali manj pomembno pojasnjevale in s tem sooblikovale družbeno stvarnost slovenskega prostora.
Dr. Ali Žerdin
V času hipnih in površnih odčitavanj stvarnosti, ki jih narekuje prehod družb v digitalnost, se zdi še zlasti smiselno izpostaviti naravo dela humanističnih in družboslovnih znanstvenikov, ki terja polno in počasno predanost načelom sistematičnosti, osredotočenosti, analitičnosti ter ločevanja bistvenega od množice motilcev pri motrenju hitro spreminjajočih se družbenih okoliščin.
Dr. Srečo Dragoš in dr. Mateja Ratej
Kot je v recenziji zapisal zaslužni profesor ljubljanske univerze Boris A. Novak, meče tako knjiga novo luč na velikansko vednost in radovednost znanstvenic in znanstvenikov, ki so bistveno prispevali k višini in mednarodni relevantnosti slovenske humanistike in družboslovja v dramatičnem 20. stoletju ter našem napornem času, zato opravlja knjiga tudi pedagoško vlogo vzgajanja novih generacij raziskovalk in raziskovalcev.” (Iz uradne predstavitve knjige).
Predstavitev knjige, prva verjetno v seriji, vsaj še v Mariboru glede na kar precej Mariborčanov v njej, je bila nekako omejena na nekatere avtorje svojih prispevkov ali portretov, kar je dajalo večji poudarek le njim, a se je hitro pokazalo, da se je dalo o vsakem predstavljenem povedati zelo veliko.
Dr. Srečo Dragoš
Morda je bila upravičena prednost poudarka na predstavitvi pravnika, pedagoga, politika in sociologa Andreja Gosarja, kot ga je predstavil pisec portreta Srečo Dagoš.
Gosar se je dvignil iz pozabe ob dvodnevnem simpoziju o njem v Logatcu leta 2014, a bi težko rekli, da je vstopil v širšo zavest kot pomemben slovenski intelektualec. Potrebni bi bili ponatisi njegovih del s sodobnimi komentarji in študijami, a za to ni ne volje in ne denarja. Verjetno pa je premalo tudi resničnega zanimanja.
Andrej Gosar je bil eden od utemeljiteljev krščanskega socialnega nauka na Slovenskem. V SLS je veljal za enega izmed voditeljev krščanskosocialističnega delavstva. Do papeške okrožnice Quadragesimo anno (Ob štiridesetletnici) je zavzel negativno stališče. Zadnja leta pred drugo svetovno vojno je bil zaradi nekakšne sredinske krščanskodemokratične usmerjenosti politično osamljen; svaril je pred avtoritarnim korporativizmom, se zavzemal za »samoupravno stanovsko solidaristično« krščansko družbo in za avtonomijo Dravske banovine. Že med študijem je objavljal članke o socialnih in vzgojnih vprašanjih, od 1921 je bil med vidnimi publicisti Novega časa in Pravice (1924–28 njen formalni izdajatelj). V tem času je začel tudi izdajati revijo Socialna misel; bil je eden od njenih urednikov.
Objavil je več knjig – med njimi: Za krščanski socializem (1923), Socialna ekonomija (1924), Kriza moderne demokracije (1927) in Za nov družbeni red I-II (1933–1935). Aprila 1929 je postal izredni, oktobra 1935 pa redni profesor za ekonomijo in sociologijo na Tehniški fakulteti v Ljubljani in bil med 1936–1939 tudi njen dekan. Sodeloval je pri ustanovitvi stranke JRZ (Jugoslovanska radikalna zajednica).
Dr. Mateja Ratej
Leta 1941 se ni hotel pridružiti OF, ker je zavračal komunizem v njenem vodstvu. Istega leta se je tudi razšel s SLS. Škofa Rožmana je opozarjal na nevarnosti razkola naroda. Jeseni 1941 pa je s somišljeniki začel nastopati pod imenom Združeni Slovenci; veljali so za sredino. Decembra 1944 je bil interniran v Dachau. Bolan se je junija 1945 vrnil v Ljubljano. Po vojni je do leta 1958 predaval na Tehniški fakulteti v Ljubljani…
Pri njegovi predstavitvi je Dragoš zlasti opozoril na njegove teorije o samoupravljanju, ki so precej kasneje vplivale tako na Staneta Kavčiča Samoupravljanje I-IV (1964, 1965, 1967), kot Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja (1963).
Dr. Janja Hojnik
Sledila je predstavitev pravnika in politika Ivana Vaneka Šiftarja kot znanega in priljubljenega prekmurskega intelektualca. Podrobno ga je predstavila dr. Janja Hojnik s Pravne fakultete v Mariboru in poudarila njegove strokovne ter moralno-etične kvalitete, pokončnost, po svoje kljubovalnost, pa tudi izzivalnost (anekdote o nadzoru Udbe). Znal je krmariti med čermi komunizma. Izvedeli pa smo med drugim tudi to, da je bil njegov učenec Milan Kučan, ki je napisal članek o njem za Šiftarjev zbornik.
Ivan Vanek Šiftar je pred vojno začel študirati pravo v Ljubljani in zaključil dva letnika, nadaljevanje študija pa je zaradi vojne prekinil. Prav tako je zarado vojne nehal izhajati njegov časopis Mladi Prekmurec.
Avtorica je posebej omenila njegovo medvojno delovanje na strani OF in stike s Slavo Klavora, ki so jo nacisti v mariborskih zaporih hudo mučili in na koncu ustrelili.
Omenila je tudi zaplete v zvezi z domnevnim sodelovanjem z Madžari, kar mu je očital Ferdo Godina, a je Šiftar vse podrobno razložil in pojasnil. To piše tudi v prispevku v knjigi, kar je zelo zanimivo, ker kaže na zapletene odnose in razmere med vojno v Prekmurju. Ferdu Godini se je z očitki pridružil tudi Miško Kranjec.
Ivan Vanek Šiftar je bil po prepričanju komunist, a se je v partijo včlanil šele po vojni ter v njej ostal. Med drugim je bil republiški in zvezni poslanec. V Beogradu se je v zvezni skupščini zavzemal za rabo ali izražanje v slovenščini. Kot profesor, potem ko je doktoriral na Inštitutu za sociologijo v Ljubljani, je deloval na Višji pravni šoli v Mariboru. Predaval je tudi na mariborskem oddelku ljubljanske Teološke fakultete ter na Fakulteti za politične vede v Zagrebu. Šiftarjev študent je bil tudi Drago Jančar, a ni čisto jasno zapisano kje (ali na pravu ali teologiji ?).
Dr. Ali Žerdin
Dolgoletni in zelo uspešni, v bistvu pa najboljši urednik Sobotne priloge Dela dr. Ali Žerdin je na koncu iz zanimivih osebnosti v predstavitvi padel v golo statistiko, ki pa jo je skušal oplemenititi z nekaj anekdotičnimi spomini (npr. Churchillovo izjavo kaj je statistika, oziroma a verjame samo v tisto statistiko, ki jo naredi sam, pa tudi o osebnih srečanjih s predstavljeno avtorico in med drugim njegovo profesorico, tako da je šlo za delno avtobiografijo).
Predstavil je statističarko dr. Anuško Ferligoj, ki je med predstavljenimi osebnostmi v knjigi med najmanj širše znanimi. Predstavljena je kot matematičarka, fizičarka, statističarka, metodologinja in matematična sociologinja, rojena v Ljubljani. Diplomirala je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, doktorirala je na Ekonomski fakulteti, pristala pa kot profesorica statistike na FSPN. Bila je tudi predsednica Statističnega društva Slovenije. Veliko je delovala v mednarodnem prostoru ter prejela več mednarodnih in domačih nagrad, med njimi Kidričevo in Zoisovo. Ministrstvo za znanost ji je že leta 1997 podelilo naziv ambasadorka znanosti. Bila je tudi dekanja FDV. Na Glasbeni šoli v Piranu, kjer je preživela mladost, je končala šest razredov klavirja, kar je dovolj za kakega lažjega Chopina. Raziskovalno se je ukvarjala tudi s socialnimi omrežji, kar je zlasti zanimalo Žerdina samega, ki je bil v študijskem letu 1984 – 1985 njen študent na FSPN, kasneje mu je pomagala pri doktoratu. Ona je med drugim predavala o razvrščanju (ljudi) v skupine. Žerdin pravzaprav kar precej zapiše o sebi kot ilustracijo nje. Predstavi jo kot energično, drzno, pogumno, v prihodnost usmerjeno, praktično, spretno, marljivo, razgledano, v svet odprto in pametno dekanjo.
Kazalo vsebine:
Disciplinirani premišljevalci stvarnosti (Mateja Ratej)
Jurij Perovšek: Leopold Benko (1887–1965), filozof
Gregor Pobežin, Karin Bernardi: Marco Petronio grof Caldana (1651/1655–1717), pesnik
Ali Žerdin: Anuška Ferligoj (1947–), statističarka
Dr. Ali Žerdin
Darka Zvonar Predan: Kajeta Gantar (1930–2022), klasični filolog
Srečo Dragoš: Andrej Gosar (1887–1970), pravnik, sociolog
Marjeta Ciglenečki: Franz Ignaz grof Inzaghi (1691–1768), nadžupnik, dekan
Urška Fekonja: Ljubica Marjanovič Umek (1953–), psihologinja
Jelka Melik: Vasilij Melik (1921–2009), zgodovinar
Mateja Ratej: Melita Pivec – Stele (1894–1973), zgodovinarka, bibliotekarka
Mojca Smolej: Breda Pogorelec (1928–2006), jezikoslovka
Vesna Leskošek: Alma Sodnik (1896–1965), filozofinja
Zoran Medved: Vladimir Sruk (1934–2020), politolog, psiholog
Janja Hojnik: Ivan Vanek Šiftar (1919–1999), pravnik
Matjaž Ambrož: Alenka Šelih (1933–), kriminologinja
Karmen Salmič Kovačič: Manica Špendal (1931–), muzikologinja
Jure Maček: Mavricij Zgonik (1910–2002), geograf
Marijan Zlobec