V knjigarni Konzorcij Mladinske knjige so odmevno predstavili štiri nove prevode mednarodno sicer zelo odmevnih, večkrat nagrajenih, lahko bi rekli še aktualnih knjig.
S predstavitve knjig, vse fotografije Marijan Zlobec
Predstavili so štiri prozna dela ‒ romane Svobodna Lee Ypi, Kremeljski mag Giuliana Da Empolija, Slepa luč Benjamina Labatuta in novelo Noč Sare Gordan. Knjige sta v pogovoru s tremi prevajalkami: Sando Šukarov, Vesno Velkovrh Bukilica in Janino Kos predstavila urednika dr. Darja Marinšek in Andrej Ilc. Prevajalka Lucija Stupica živi na Švedskem.
Sanda Šukarov in dr. Darja Marinšek
Lea Ypi se je rodila v Albaniji v času stalinističnega režima, ko sta deželi vladala komunizem in Enver Hoxha. To je bilo obdobje solidarnosti in upanja, ljudje so bili enakopravni, sosedje složni, otroci pa bodoči graditelji boljšega sveta. Toda to je bil hkrati čas pomanjkanja in nadzora, stalnih vrst, političnih čistk in tajne policije. Konec leta 1990 se je ta svet zamajal. Stalinove kipe so porušili, represivni državni aparat ukinili, ljudje so naenkrat lahko govorili, oblačili in volili, kar in kogar so hoteli. A kmalu so se tovarne začele zapirati, službe so izginjale, država se je znašla na robu bankrota. Upanje stare generacije se je izjalovilo in Lea Ypi se je skupaj z drugo mladino morala soočiti z negotovostjo in pretresi nove dobe.
Lea Ypi je profesorica politične teorije na Londonski ekonomski šoli in častna profesorica filozofije na Avstralski državni univerzi. Rojena je v Albaniji, diplomirala je iz filozofije in književnosti na rimski univerzi La Sapienza, doktorirala na European University Institut in bila podoktorska raziskovalka na Nuffield College Univerze v Oxfordu. Je avtorica knjig Global Justice and Avant-Garde Political Agency, The Meaning of Partisanship (z Jonathanom Whitom) in The Architectonic of Reason, ki so izšle pri založbi Oxford University Press.
Njena najnovejša knjiga Svobodna je v izvirniku izšla pri založbi Penguin Press; leta 2022 je zanjo prejela Ondaatjejevo nagrado in nagrado za najboljšo biografsko knjigo Slightly Foxed First Biography Prize; prevedena je v trideset jezikov. Na akademskem področju je prejemnica nagrade Britanske akademije za odličnost v političnih znanostih in nagrade Leverhulme za izjemne raziskovalne dosežke. Je sourednica revije Political Philosophy in občasno piše za The Guardian in Financial Times.
Štiri knjige iz različnih kultur
Kaj pravi prevajalka o knjigi
»Spomini Lee Ypi na otroštvo v skrivnostni deželi, naši nekdanji sosedi, svetilniku komunizma in ‘najbolj svobodni državi na svetu’, so duhovito, doživeto in na trenutke trpko branje za vse, ki smo odraščali v jugoslovanskem socializmu in vsaj tu, v Sloveniji, k sreči doživeli precej mehkejši prehod iz ‘zlate svobode’ v ‘svobodni svet. Svobodna pa bo nedvomno osvojila tudi bralce, ki se v učilnicah niso več učili poštevanke pod strogim, a dobrohotnim pogledom tovariša Tita. Svoboda, individualna in kolektivna, ni samoumevna in ni enaka za vse, ne glede na zemljepisno lego in politični sistem. Lea Ypi nas o tem opominja na najboljši možni način.«
V knjigarni Konzorcij
Slišali smo oris in opis razmer v Albaniji v času predsednika Enverja Hoxhe, ko so na Zahodu, še posebej v Italiji, vabili Albance, naj iz domovine zbežijo, ko pa so se te možnosti odprle po letu 1990, je bilo v hipu Albancem povsod zaprta pot, celo materi pisateljice, da bi hči obiskala v Londonu, kot smo slišali na predstavitvi. Albancev, kot smo slišali, nikjer ne marajo. (Ni pa bilo izrečeno, da jih ne maramo niti v Sloveniji).
Podrobna predstavitev knjig
Vprašanje zaprtosti države je bilo v Albaniji nekaj povsem drugačnega kot pri nas, kar se rado ali hote pozablja. Pisateljica je nedvomno izredno sposobna, k njenemu uspehu pa je vsekakor pripomoglo dejstvo, da ne piše v albanščini, ampak je avtobiografski roman napisala v angleščini. Na predstavitvi tega nismo slišali, še manj, kakšen je njen odmev in sprejem v Albaniji, saj avtorica že dolgo ne živi več v domovini.
Izjava avtorice za MK
Komunizem ni bil povsod enak
V Sloveniji je že naletel na velik odev Giuliano da Empoli, pisatelj in novinar ter direktor italijanskega možganskega trusta Volta. Pred tem je bil podžupan za področje kulture v Firencah in politični svetovalec predsednika italijanske vlade Mattea Renzija. Da Empoli je študiral pravo na univerzi Sapienza v Rimu in magistriral iz političnih ved na Inštitutu za politične študije v Parizu. Leta 2016 je ustanovil podjetje Volta.
Andrej Ilc, Vesna Velkovrh Bukilica, Janina Kos in Sanda Šukarov
Objavil je več njig, med, drugim Overdose (2002) in Les ingénieurs du chaos (2019), ki je bila prevedena v številne jezike. Za knjigo Un grande futuro dietro di noi je prejel naziv “osebnost leta” italijanskega časopisa La Stampa. Redno objavlja v italijanskih časopisih, kot sta Il Corriere della Sera in La Repubblica.
Tri prevajalke: Vesna Velkovrh Bukilica, Janina Kos in Sanda Šukarov
Kremeljski mag je mednarodno priznani politični roman o vzponu razvpitega Putinovega političnega svetovalca, Vadima Baranova. Zgodba nas odpelje v osrčje Rusije, kjer se bojujejo sikofanti in oligarhi in kjer Vadim, glavni režimski politični svetovalec, celotno državo spremeni v avantgardno politično sceno. Vendar Vadim ni tako ambiciozen kot drugi. Poskusi se rešiti iz režima, katerega je pomagal ustvariti, pri tem pa ga vodi spomin na njegovega dedka, ekscentričnega aristokrata, ki je preživel revolucijo, in očarljivo, neusmiljeno Ksenijo, v katero se je zaljubil.
Knjige, ki vsaka zase dajo misliti
Na predstavitvi smo slišali več pojasnil prevajalke Janine Kos, ki je podrobneje spremljala časovni okvir in kontekst samega dogajanja, ko je takratni ruski predsednik Boris Jelcin izbral Vladimirja Putina za svojega naslednika, vojna pa se je po njeni interpretaciji začela že leta 2014 in ne pred dnevam letoma. Spomnila je še na Čečenijo, Kursk in Dombas. Je pa res, da je bil rokopis romana oddan uredniku in založbi dva meseca pred začetkom napada Rusije na Ukrajino, roman pa je izšel kmalu zatem. Putin v romanu nastopa kot Car.
Prevajalka o knjigi
“Oblast je kot sonce ali smrt: ne moreš se ji zazreti naravnost v oči. Sploh pa ne v Rusiji. A če ste že prišli vse do sem in če imate malo časa, bi vam rad povedal neko zgodbo.
S temi besedami dolgoletni Putinov svetovalec Vadim Baranov povabi pripovedovalca romana (in seveda tudi bralca) v zakulisje ruskega političnega gledališča zadnjih desetletij. Baranov pripoved o svojem prikritem delu v ruski politiki prepreda s prodornimi razmisleki o moči in oblasti, z reminiscencami na lastno mladost ter spomini na deda in očeta; tako naslika svojevrstno družbeno fresko življenja pod različnimi političnimi režimi na ruskih tleh od začetka 20. stoletja pa vse do današnjega dne. Avtor Giuliano Da Empoli v Kremeljskem magu spretno krmari med resničnostjo in fikcijo ter s filigransko natančnostjo oriše Putinov vzpon na oblast, pa tudi nekatere prelomne dogodke, ki so v zadnjih dvajsetih letih močno zamajali svetovno politično ravnovesje.”
Knjiga Kremeljski mag je izšla s podporo Programa za pomoč pri izdaji knjig Francoskega inštituta.
Predstavitev z bogatimi komentarji
Slepa luč je virtuozno izpisana zgodba o človeški ekscentričnosti in vse bolj zastrašujoči moči znanosti, ki je nekoč dejansko veljala za luč napredka, bralca prestavi v fascinantni svet velikih mislecev in njihovih odkritij, hkrati pa posveti v na videz paradoksalno praznino za zunanjim videzom.
V esejističnem romanu Benjamín Labatut osvetli življenjske zgodbe štirih velikih umov 20. stoletja (Fritza Haberja, Wernerja Heisenberga, Alexandra Grothendiecka, Erwina Schrödingerja) in skozi njihove usode pokaže, kako tanka je meja med genialnostjo in norostjo. Kjer je svetloba, je tudi senca. In temu ni mogoče ubežati
O avtorju:
Čilski pisatelj Benjamin Labatut je bil rojen 1980 v Rotterdamu, otroštvo je preživel v Haagu in Buenos Airesu, pri dvanajstih letih pa se je preselil v Santiago. Za prvo knjigo La Antártica empieza aquí, zbirko kratkih zgodb, je leta 2009 prejel nagrado caza de letras, ki jo podeljuje Nacionalna avtonomna univerza Mehike (UNAM). Njegova druga knjiga, Después de la luz, je izšla pri založbi Hueders leta 2016. Tretja Benjaminova knjiga Un verdor terrible, ki je izšla leta 2020, je prejela nagrado angleškega PEN-a in se uvrstila v ožji izbor za mednarodno Bookerjevo nagrado za leto 2021.
Prevajalka o knjigi:
“Je svet res to, kar je videti?
In če nekaj zmoremo, ali to res že samo zato tudi moramo ‒ smemo ‒ storiti?
To sta le dve od vprašanj, ki jih nakazuje Labatutova knjiga Slepa luč.
Kaj je z znanostjo v Labatutovi knjigi ?
Delo uhaja iz okvirjev ustaljenih zvrsti: je namreč hibrid eseja in romana. Avtor nam v vrsti sklenjenih zgodb predstavlja nekatere od ključnih trenutkov v zgodovini kemije, fizike in matematike zadnjih 200 let, ki so spremenili svet oziroma omajali prejšnje pojmovanje stvarnosti ‒ ali bi jih, če bi javnost izvedela zanje. Odkritja in njihovi protagonisti so vsekakor resnični, kot so resnični intelektualni in moralni precepi, v katerih so se znašli; vendar zgodbe sčasoma, malodane kot virus ‒ ali kot pogoltna življenjska moč narave ‒ čedalje bolj prepreda avtorjeva domišljija. Rezultat je edinstvena meditacija, ki odpira vprašanja o spolzkih tleh, po katerih se v gibljeta znanost in človek nasploh, zaslepljena od sijaja lastnega prometejskega ognja.”
Knjiga je odprta za mnoge razmisleke, lahko pa se veselimo, da je ohranila naslov, ki je drugačen kot v izvirniku – Un verdor terrible, še bolj drugačen je angleški prevod – When We Cease to Understand the World, (zanj je bilo treba dobiti posebno založniško dovoljenje), še bolj pa, da bo prihodnje leto izšla še ena odmevna Labatutova knjiga, in sicer, kot je povedal urednik Andrej Ilc, The Maniac. Ilc je predstavil tudi pestro biografijo pisatelja, ki po rojstvu v Rotterdamu, odraščanju na Nizozemskem in Argentini…sedaj živi v Santiagu de Chile in piše v španščini.
Prevajalka je med drugim odprla vprašanje morale znanstvenikov, ko spoznajo, da bi s svojimi odkritji človeštvu lahko močno, če že ne kar usodno škodovali.
Andrej Ilc in Vesna Velkovrh Bukilica
Hipnotična novela Noč švedske pisateljice Sare Gordan je zgodba o ljubezni, odraščanju, bolezni, ločitvi, izčrpanosti in skrbi za otroke, ki bi jo moral prebrati vsak človek, ki ima otroke – ali starše. Hči je izginila, mati jo išče. Med mrzličnim preiskovanjem ulic, klicarjenjem bolnišnic, policije, prijateljev, sosedov, znancev, kogarkoli, ki bi lahko karkoli vedel, si razbija glavo, upa, moli, čaka.
Kaj se zgodi, ko otrok odraste v najstnika in ne želi več starševske skrbi? Noč je zapletena ljubezenska zgodba med materjo in hčerko, ki se vije med Stockholmom in Parizom ter zaključi na plažah Barcelone. Je skrbno spisana zgodba o neopisljivi skrbi za otroka in o vsem, kar se dogaja z mamo, ko mora otroka prepustiti svetu, a ga hkrati pred njim ne more zaščititi.
Prevajalka o knjigi:
“Z romanom Noč se je švedska pisateljica Sara Gordan odločila, da bo svojo četrto knjigo napisala kot zgodbo, ki bo hkrati oblika upora. Zgodba o materi samohranilki, ki ima hčerko s sladkorno in sina s hudo srčno boleznijo, je bila najprej poezija, potem mitološko zastavljena pripoved, iz vseh različnih besedil pa je na koncu nastala lirična proza, polna ponovitev, z referenco na Kierkegaarda. S ponavljanjem nas pripelje še bližje k materinem stanju nemoči. Hčerino bolezen, kot tudi sinovo, zgodbo mrtvorojenke in materino izgorelost, pisateljica opisuje skozi nenehni nadzor, skoraj edino stalnico v njihovem družinskem življenju. Obiske bolnišnic je opisala s kruto natančnostjo. Konfliktu med hčerinim begom in materinim nadzorom pa je dodala še konflikt med materinstvom in pisanjem, ki ga na kratko povzame v opisu srečanja na neki založbi, med katerim mati-pisateljica doji: »Odšla sem z občutkom, da je bilo preveč telesa in premalo besedila.«
Dr. Darja Marinšek
Švedski prijatelj, sam sladkorni bolnik, mi je rekel, da ga je ob tej knjigi prvič v življenju pretreslo spoznanje, skozi kaj sta morala njegova starša vsakič, ko se je kot mulc odpravil ven. Ta strah, ki slej kot prej zadeva vse starše, pa naj imamo dodatno skrb v obliki otrokove bolezni ali ne, si neradi priznamo, otroku bi radi dali svobodo, a kdaj je (pravi) čas zanjo?
Sara Gordan ni le pisateljica, temveč tudi prevajalka, večinoma iz francoščine. Podobno prevajalsko izkušnjo doživljam tudi sama, kot pesnica in občasna prevajalka, naj torej le ponovim njene besede: »Prevajanje je neke vrste igralska metoda, postati moraš nekdo drug, ne glede na to, ali ti je avtorjevo početje všeč ali ne. Človek bi si mislil, da bom ob tem svojo francoščino še bolj utrdila, vendar sem prestara, vedno znova iščem iste besede. Izboljšuje pa se moja švedščina.« In zdaj to poljubno zamenjajte. “
Knjiga Noč je izšla s podporo inštituta Swedish Art Council.
Marijan Zlobec