Afro Latin Jazz Orchestra in Arturo O’Farrill na 72. Ljubljana Festivalu (20)


Na 72. Ljubljana Festivalu bo nekaj dogodkov, ki so namenjeni bolj posebni ali določeni publiki, po slavi imena, ansambla in dolgi karieri solista pa se lahko zgodi presenečenje, da bodo prišli tudi tisti, ki se bodo za ogled odločili po osebnem ali širšem vzdušju pred samim nastopom, ali pa bodo malo pobrskali po dosegljivih posnetkih. Če je nekdo slaven, ti že morajo biti javno dostopni. In so.

Afro Latin Jazz Orchestra

Nekaj posebnega bo koncert z naslovom Arturo O’Farrill & Afro Latin Jazz Orchestra 30. junija ob 21. uri v Poletnem gledališču Križanke. Tokrat bomo v zasedbi 18-članskega Big banda doživeli njihov prvi nastop v Sloveniji in edinega v Evropi. Gostovanje ali koncert nastaja v Koprodukciji Festival Ljubljana in mednarodno znanega jazzovskega organizatorja ter povezovalca svetovne jazzovske scene z Ljubljano, to je Braneta Rončela, ki je v Križankah z odra vodil znameniti Ljubljanski jazz festival, ko se je tja preselil iz Hale Tivoli.

Afro Latin Jazz Orchestra

Zasedba slavnega Big banda

Arturo O’Farrill, foto Wikipedija

Arturo O’Farrill, klavir
Jasper Dutz, alt saksofon
Sun Yoo, alt saksofon
Ivan Renta, tenor saksofon
Berta Moreno, tenor saksofon
Larry Bustamante, bariton saksofon
Seneca Black, trobenta
Jim Seeley, trobenta
Bryan Davis, trobenta
Rachel Therrien, trobenta

Arturo O’Farrill je predstavljen kot vodja “the first family of Afro-Cuban Jazz” (New York Times)

Jasim Perales, pozavna
Rafi Malkiel, pozavna
Juanga Lakunza, pozavna
Earl Mcintyre, bas pozavna
Keisel Jimenez, konge
Carlos Maldonado, tolkala
Raul Reyes, bas
Vince Cherico, bobni

Dizzy Gillespie v New Yorku leta 1947

Jeseni 1947 je veliki Dizzy Gillespie združil moči s konga (afriški boben) igralcem Chanom Pozom za koncert v Carnegie Hallu v New Yorku, na katerem je prvič predstavil skladbe, ki so raziskovale povezavo med afrokubansko glasbo in jazzom.

Kmalu potem je oče Artura O’Farrilla, legendarni kubanski glasbenik, skladatelj in dirigent Chico O’Farrill (1921 – 2001), začel sodelovati z velikani iz sveta jazza na eni strani, na drugi pa iz sveta latino glasbe.

Chano Pozo in Dizzy Gillespie, foto Pinterest

Izkušnje v Mehiki rojenega Chicovega sina Artura so se tudi po zaslugi njegove matere, pevke Lupe Valero, nakopičile in združile ter oblikovale osebnost, ki se je razvijala v mladosti ob igranju klavirja, še posebej po letu 1965, ko se je družina preselila v New York.

Njegov uvodoma omenjeni oče Arturo “Chico” O’Farrill je bil, kot rečeno, kubanski skladatelj, aranžer in dirigent, najbolj znan po svojem delu v latinskem glasbenem idiomu, natančneje afrokubanskem jazzu oz. “Cubop”, čeprav je skladal tudi tradicionalna jazzovska dela in celo simfonične skladbe. Oče Chico je bil rojen v aristokratski kubanski družini. Vzgojen je bil tako, da je sledil družinski tradiciji in začel delati odvetniško prakso, čeprav se je navdušil nad jazzom in se namesto odvetništvu posvetil njemu. Big band jazz je odkril, ko je obiskoval vojaški internat na Floridi, kjer se je najprej naučil igrati trobento, po vrnitvi v Havano pa je začel študirati klasično glasbo pod vodstvom Felixa Guerrera na havanskem konservatoriju in igrati v lokalnih nočnih klubih skupaj z osebami, kot sta skladatelja Isidro Perez in Armando Romeu, ki se je uveljavil še kot dirigent, violinist, tolkalec in basist.

Leta 1948 se je Chico preselil v New York, kjer je nadaljeval študij klasične glasbe pri Stefanu Wolpeju, Bernardu Wagenaarju in drugih na znameniti newyorški šoli Juilliard, v prostem času pa se je začel ukvarjati z jazzovsko sceno.

Kmalu po preselitvi v New York City je začel delati kot aranžer za Bennyja Goodmana in napisal “Undercurrent Blues”.

Tu se je rodil njegov vzdevek: Goodman je imel težave z izgovorjavo njegovega imena in ga je namesto tega začel klicati “Chico”.

Komponiral oziroma aranžiral je dela za Machita (Afrokubanska jazz suita s Charliejem Parkerjem, 1950) in Benny Goodman Orchestra (omenjeni “Undercurrent Blues”) ter med drugim priredil skladbe za Dizzyja Gillespieja (Manteca Theme, posneta 1954) in Stana Kentona (Cuban Episode). Sodeloval je s Countom Basiejem, Artom Farmerjem in drugimi.

Oče Chico in mama Lupe Valero

V tem času je ustanovil tudi lastno skupino, Afro-Cuban Jazz Orchestra, ki je gostovala po državi, snemala in imela tedenske nastope v jazz klubu Birdland.

Leta 1957 se je preselil v Mehiko in do leta 1965 živel z ženo, pevko Lupe Valero; tam je leta 1959 napisal suito za trobentarja Arta Farmerja in koncertiral v Ciudad de Mexico … Art Farmer je nekajkrat nastopil na jazz festivalih v Ljubljani še v Hali Tivoli v šestdesetih letih.

Njegov sin, pianist Arturo O’Farrill, je sčasoma, okrog 1990, prevzel očetovo glasbeno skupino.

Luciano Pozo González ali Chano Pozo

Pianist Arturo O’Farrill, ki bo kot solist z orkestrom oziroma Big Bandom nastopil v Križankah, se je pri dvanajstih odločil, da bo preostanek življenja namenil igranju klavirja. Formalno glasbeno izobrazbo je pridobival na Srednji šoli za glasbo, umetnost in uprizoritvene umetnosti LaGuardia, Šoli za glasbo Manhattan, Konservatoriju za glasbo v Brooklynu in Aaron Copland School of Music na Queens College.

Carla Bley leta 2009, foto Wikipedija

Ob koncu 70. let je njegov talent prva zaznala pianistka, skladateljica in organistka Carla Bley. Danes govorimo o Arturu kot vodji najpomembnejšega latino-jazz big banda na sceni, ustanovljenega leta 2002: Afro Latin Jazz Orchestra, s katerim je dobil sedem grammyjev.

Carla Bley dirigira svojemu Big Bandu na finskem Pori Jazz Festivalu, foto Wikipedija

Od leta 1979 do 1983 je igral klavir v Big Bandu Carle Bley in si pridobil ugled kot solist v skupinah, ki so jih vodili Dizzy Gillespie, Steve Turre, Freddy Cole, Lester Bowie, Wynton Marsalis in Harry Belafonte.

Lester Bowie je nekoč nastopil v Ljubljani

Leta 2002 je ustanovil z grammyjem nagrajeni Afro Latin Jazz Orchestra, da bi vitalno glasbeno tradicijo afro latino jazza približal širšemu občinstvu in močno razširil repertoar sodobnega latino jazz big banda z naročili umetnikom v prosto izbranem kompozicijskem slogu in geografski širini po izvoru avtorjev.

Po nagradi grammy  za »najboljši latino jazz album« leta 2009, to je za debitantski posnetek Orchestras, Song for Chico (ZOHO), je Arturo O’Farrill prejel številne nominacije za grammyja in nazadnje dve nagradi za The Offense of the Drum (“Best Latin Jazz Album”) in Cuba: The Conversation Continues (“The Afro Latin Jazz Suite,” “Best Instrumental Composition”).

Cuba: The Conversation Continues je leta 2016 prejel tudi latino grammy za »najboljši latino jazz album«. 

Arturo in orkester so skupaj s kubanskim mojstrom pianistom Chuchom Valdesom pred leti izdali svojo ploščo Familia – a Tribute to Bebo + Chico.

Septembra 2018 je O’Farrill izdal svoj najnovejši album Fandango at the Wall, na katerem sodelujejo Afro Latin Jazz Orchestra, Antonio Sanchez, Regina Carter, Akua Dixon, Mandy Gonzalez, Patricio Hidalgo, Rahim AlHaj in Ramón Gutiérrez Hernández.

Arturo O’Farrill je profesor na Manhattan School of Music in The New School. Leta 2019 je bil O’Farrill imenovan za profesorja na The Herb Alpert School of Music pri UCLA, na oddelku za globalne študije jazza. O’Farrill je Steinwayjev umetnik.

Marijan Zlobec


En odgovor na “Afro Latin Jazz Orchestra in Arturo O’Farrill na 72. Ljubljana Festivalu (20)”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja