Pri Mladinski knjigi je ob 120. obletnici rojstva pesnika Srečka Kosovela izšel ponatis knjige Majhen plašč, izbora Kosovelovih pesmi s spremno besedo dr. Matevža Kosa, ki je prvič izšel leta 2004 v zbirki Kondor.
Naslovnica
Majhen plašč
Jaz bi hodil
v majhnem plašču
besed.
Ali pod tem naj se skriva
topel, svetál svet.
Kaj je bogastvo?
Kaj je razkošje?
Zame je eno:
majhen plašč imam
in ta plašč ni nobenemu
enak.
Srečko Kosovel
Ob svetovnem dnevu poezije, 120-letnici rojstva Srečka Kosovela in 100-letnici rojstva Ivana Minattija Mladinska knjiga vabi na dogodek Pesniki berejo pesnike, ki bo v četrtek, 21. marca, ob 18. uri v knjigarni Konzorcij. Nastopili bodo pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik Aleš Berger, pesnica, pisateljica in prevajalka Lidija Dimkovska, pesnik, pisatelj, dramatik in režiser Vinko Möderndorfer, pesnica, pisateljica in žena pesnika Ivana Minattija Lojzka Špacapan in pesnik, pisatelj in prevajalec Uroš Zupan – vsi brali bodo pesmi Kosovela, Minattija in tudi svojo poezijo.
Kosovelova knjižnica v Sežani
Srečko Kosovel (1904–1926) je bil pesnik in publicist. Maturiral je leta 1922 v Ljubljani, se vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani ter študiral romanistiko, slavistiko in pedagogiko, a komaj dvaindvajsetleten umrl.
Pesništvo je v njegovem življenju zavzemalo pomembno mesto že od zgodnjih šolskih let. Leta 1920 je začel sodelovati v srednješolskem literarnem krožku in v dijaških glasilih, začel je izdajati dijaški list Lepa Vida. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel mesečnik Mladina in postal njegov sourednik. Pripravljal je tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla in ni ohranjena. Prve otroške pesmi je objavil leta 1922 v mladinskih listih. V knjižni obliki so njegove pesmi izšle šele po smrti.
Kosovelova rojstna hiša v Sežani
Kosovelovo ustvarjalno obdobje je kratko, vendar zelo intenzivno. Sprva je pesnil pod vplivom moderne, prevladujoči motivi so bili kraška pokrajina, mati in smrt, pogosto s simbolnim pomenom. Kras je bil središče njegovega pesništva (npr. pesmi Balada, Bori, Vas za bori, Slutnja), zato ga imenujejo tudi »lirik Krasa«. Nato je prešel v ekspresionizem. Razvil je vizionarno, družbeno in religiozno tematiko z osrednjo idejo o osebni in kolektivni apokalipsi. Veliko njegovih pesmi govori o družbenih krivicah in mračni usodi Evrope (npr. Ekstaza smrti) in o neizogibnosti revolucionarne preobrazbe sveta (npr. Rdeči atom).
Velik del njegovega opusa predstavljajo tudi konstruktivistične pesmi, zbrane in izdane v pesniški zbirki Integrali 26, ki je izšla leta 1967 in v ponatisu leta 2003 pri Cankarjevi založbi. Njegova dela so izšla pri mnogih slovenskih založbah (Izbrana proza pri Mladinski knjigi, Zbrane pesmi pri Beletrini, Vsem naj bom neznan pri Gogi).
Begićev spomenik Srečka Kosovela v Sežani, foto foto-zgodbe blogspot.si
Srečko Kosovel je prvi slovenski literarni klasik, saj so z njim začela izhajati Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jo je dolga leta urejal in vodil dr. Anton Ocvirk. Danes bi morali glede na nova odkritja Kosovelove poezije in drugih dokumentov, izdaj ter študij pripraviti obsežnejšo in na novo urejeno izdajo, a za to pri uredniku zbirke dr. Matiji Ogrinu ni zanimanja.
Kosovelova literarna zapuščina odmeva tudi v mednarodnem prostoru. Njegova poezija je prevedena v več jezikov. V Angliji so ocenili njegovo poezijo o Krasu kot najboljšo poezijo o neki pokrajini na svetu.
V tujini ga je prvi predstavil literarni kritik, publicist, esejist, urednik, pisatelj in pesnik Marc Alyn v slavni zbirki Poetes d’aujourd’hui v Parizu že leta 1965, pri prevajanju pa mu je s svojimi prevodi Kosovela pomagal Viktor Jesenik. V nemščini oziroma Nemčiji pa je njegove Integrale v svoji založbi izdal ddr. Rudolf Trofenik v Münchnu. Sledili so prevodi in izdaje v Italiji, za kar je bila zaslužna Jolka Milič. V nemščino je za izdaje v Avstriji poskrbel Ludwig Hartinger, ki se je prav zaradi Kosovela naučil slovensko.
Begićev spomenik Srečka Kosovela v Tomaju
Kosovelova zbirka Integrali 26, ki jo je izdal dr. Anton Ocvirk, mojstrsko oblikoval pa Jože Brumen, je izšla leta 1967 pri Cankarjevi založbi in je verjetno najboljša ali najbolj zanimiva in posebna slovenska pesniška zbirka 20. stoletja.
V zbirki je izšla reprodukcija Černigojevega portreta Srečka Kosovela, narejenega v olju, a se do danes ni odkrilo, kje se nahaja original, niti kako je sama reprodukcija nastala, da je bila lahko objavljena. Černigoj je napravil tudi konstruktivistični portret Srečka Kosovela, slavna pa sta še Jakčev portret in oljni portret moža Karmele Kosovel, ki je bil sicer avstrijski slikar.
V Sežani so doslej odkrili dva kiparska spomenika Srečka Kosovela, najprej v kamnu Janeza Pirnata, ki so ga kasneje prestavili v Kosovelov dom, zatem pa v bronu kiparja Mirsada Begića, ki je pripravil še verzijo Kosovelovega spomenika za Tomaj. Kosovelov kiparski spomenik je tudi v Trstu. Ni ga pa v Ljubljani.
Kosovelova spominska soba v Sežani, foto arhiv TIC Sežana/Din Hajderpašič
Marijan Zlobec