V ljubljanski Galeriji Equrna bodo v torek, 5. marca, ob 19. uri odprli slikarsko razstavo Gašperja Capudra encoding_decoding. Razstavo spremlja poglobljeni analitski tekst Adrijana Praznika, ki se je v zadnjih letih zelo uveljavil kot slikar in likovni teoretik ter seveda sopotnik mlajše ali mlade generacije slovenskih likovnih umetnikov.
Adrijan Praznik, foto Dejan Habicht / Moderna galerija, Ljubljana, 2019
Podobe prevrata
Začnimo z vprašanjem: Ali lahko današnje slikarstvo postane sredstvo za subverzijo? V svojem bistvu zagotovo nosi zavezanost k preizpraševanju domene vidnega in vzpostavljenih družbeno-kulturnih norm, ki določajo medijski diskurz. Slikarji, med njimi tudi Gašper Capuder, spretno izkoriščajo širok spekter tehnik, materialov in konceptualnih pristopov, da bi dekonstruirali sodobne mehanizme upodabljanja in podajanja informacij. (Prost prevod naslova se glasi kodiranje_dekodiranje). Njegova dela razkrivajo izgrajenost posameznikove identitete, družbenih vzorcev in kulturnega konteksta, obenem pa spodbujajo gledalce, da se soočijo s svojim partikularnim dojemanjem resničnosti.
Na razstavi encoding_decoding (slike, objekti in videi, ki so nastali med leti 2015 in 2018) v Galeriji Equrna so Capudrova dela predstavljena v obliki slikarskih postavitev, ki na prvi pogled delujejo prijetno, domačno ali celo konformistično, vendar pa je osrednji poudarek razstave posvečen razkrivanju načinov, kako se družbene neenakosti odražajo v naših vsakodnevnih izkušnjah. Namen razstavljenih umetnin je ustvariti prostor za razmislek o skupnostnih konsenzih, pa tudi disenzih, ki definirajo obstoj človeka, ter hkrati osvetliti, kako se ti uveljavljajo znotraj družbenih struktur. Avtorjevo delo tako ni zgolj odsev našega časa, temveč deluje kot katalizator družbenih sprememb, ki nas spodbuja k prevzemanju odgovornosti za lastna dejanja.
Za celovito razumevanje slikarstva Gašperja Capudra je na mestu, da se navežemo na njegova prejšnja dela, (Gašper Capuder v svojem aktualnem delu pogosto uporablja generične podobe prostorov, ki jih najde na platformah, kot je npr. Pinterest. Njegovi videi se prav tako približujejo estetiki komunikacijskih kanalov, ki so nam znani zaradi aplikacij, kot sta Instagram ali TikTok. V nekaterih slikarskih delih avtor izhaja iz različnih algoritemskih funkcij, ki omogočajo (delno) avtomatizacijo ustvarjalnih procesov, kar sproža vprašanja o ustvarjenih podatkih, njihovi interpretaciji in legitimnosti. Ta razmislek o podatkovnih dejstvih oz. nedejstvih je še posebej pereč v digitalni dobi, kjer je premikanje gor/dol po zaslonu edina hierarhična vertikala, ki odraža dinamiko sodobnih informacijskih paradigem), ki so bolj intimistično zastavljena, saj mimetično upodabljajo delovne in bivanjske prostore, ki so bili sestavni del njegovega življenja. To poudarjanje okolja, ki ga obkroža, posredno odraža njegovo zanimanje za to, kako se posameznik oblikuje znotraj družbe in prostora, katerih del je. Avtorja zaznamuje tudi to, da se na samostojnih razstavah praviloma ne predstavlja le s slikami, temveč te dopolnjuje s kontekstom, ki ga dodatno vzpostavlja prek objektov, situacijskih postavitev ali video del.
Gašper Capuder (@gaspercapuder) • Instagram photos and videos
Z aktualno razstavo, ki predstavlja umetniška dela, nastala med leti 2022 in 2024, se odpira nov pogled na umetnikov ustvarjalni proces. Iz naslova je mogoče razbrati, da avtor izhaja iz poklicne okupacije programiranja, kar dodaja nov kontekst njegovemu umetniškemu izražanju. Razstava predstavlja njegove štiri slikarske serije, sopostavljene z objekti v ambientalnih aranžmajih in s kratkoformatnimi video posnetki. Skozi slikarske serije umetnik raziskuje različne pristope k slikanju, medtem ko video dela prikazujejo slikarske intervencije na način, ki je bližje komunikacijskim kanalom družbenih omrežij. Poleg tega razstavo dopolnjujejo različni predmeti, kot so sušilec za perilo, podloga za jogo, lutke in drugi predmeti, ki ne le dodajo razstavi prostorsko dimenzijo, temveč tudi gledalcem omogočajo različne možne vstopne točke za interpretacijo umetnin.
Poglejmo si še podrobneje ikonografijo del Gašperja Capudra, ki sega v širok spekter kulturnih referenc in vsakodnevnih situacij. Kot je sam izpostavil, so za njegovo generacijo enako pomembne slike Michelangela Merisija da Caravaggia kot animirana serija South Park ali pa glasbena skupina Matter. Ta sinteza preteklih in sodobnih vplivov odraža njegovo prepričanje v nelinearnost zgodovine ter pomembnost kulturnih impulzov v trenutku sedanjosti. Njegova motivika pa zajema tudi elemente iz priročnikov za samopomoč, igrače različnih blagovnih znamk itd. Ni naključje, da Capuder v svoja dela vključuje motive igrač oz. lutk, saj se zaveda, da igra predstavlja esencialni element otroškega razvoja, ki vpliva na oblikovanje vedenjskih vzorcev. Avtor s tem poudarja, kako posameznikove navade tvorijo kompleksno mrežo interakcij ter vzorcev znotraj družbenega okolja. Detajli slik, kot so legokocka moške figure, ki v roki drži nož, ali motivi obešencev, ki jih je odslikal v maniri otroške risbe, posredno razkrivajo podtalno delovanja naše skupnosti ter vzbujajo občutke neprijetnih razodetij.
Dekonstrukcija, ki jo Capuder spretno izvaja v svojih delih, ni sinonim za destrukcijo, temveč je zgolj rušenje dogmatizma določenega diskurza. V njegovem umetniškem ustvarjanju se zrcali premišljena strategija, ki ne le demontira ustaljene norme, temveč hkrati konstruira prostor za alternativne obete. Premik od njegovih zgodnejših del, ki so pretežno odražala okolico, k njegovim trenutnim delom, ki se poglobljeno lotevajo zakoreninjenih družbenih vzorcev, nazorno kaže na to, da je slikarstvo danes sposobno biti subverzivno. Prav tako bi bilo utemeljeno trditi, da specifičnost današnjega časa zahteva tovrstni angažma tako od umetnikov kot tudi nas, gledalcev.
Adrijan Praznik
Gašper Capuder (1987, Ljubljana) je diplomiral iz slikarstva leta 2013 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pod mentorstvom profesorja Marjana Gumilarja. Za diplomsko delo je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Poleg slikarstva se profesionalno ukvarja s programiranjem ter projektno koordinacijo za implementiranje rešitev optimizacije delovnih in poslovnih procesov. Njegove pomembnejše skupinske razstave so Meantime v Galeriji Equrna (Ljubljana, 2023), Tja in nazaj v Galeriji Faur Zsofi (Budimpešta, 2022) in v prostorih Lisztovega instituta (Ljubljana, 2022), Tihožitja in Apokalipsa v Galeriji Equrna (Ljubljana, 2021 in 2020), Zamolčane prisotnosti v Galeriji Miklova hiša (Ribnica, 2019), Čas brez nedolžnosti v Moderni galeriji (Ljubljana, 2019) ter 12 razlogov za slikanje v Galeriji Škuc (2018). Kot samostojne razstave izstopajo Soba/Room in Brez naslova v Galeriji Equrna (Ljubljana, 2018/2022), Slika pove tisoč besed v razstavnih prostorih Velenjskega gradu (Velenje, 2017) ter Slike srednjega razreda v Galeriji Equrna (Ljubljana, 2016). Njegova dela so del številnih javnih in zasebnih zbirk, med drugim v zbirki Mestne občine Ljubljana in podjetja Riko.
Adrijan Praznik (1988) je leta 2016 zaključil študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je prejel tudi nagrado akademije za posebne umetniške dosežke. Leta 2014 se je predstavil s samostojno razstavo Na naslednji postaji izstopim v Kinu Šiška ter skupaj z Evo Lucijo Kozak in dr. Petjo Grafenauer pripravil razstavi Neujemanja I in II v Galeriji Equrna in UGM Studiu v Mariboru. Istega leta je z The Lost World samostojno razstavljal v Galeriji Alkatraz. V 2015 je sodeloval na razstavi Tribuna; lep časopis v avditoriju Moderne galerije in skupinski razstavi Svetlobne gverile V temo v Galeriji Vžigalica. Leta 2016 se je predstavil s samostojno razstavo v sklopu Cikla samostojnih razstav v Kinu Šiška. Udeležil se je umetniških rezidenc v Rigi ter Berlinu, kjer je z Evo Lucijo Kozak in dr. Petjo Grafenauer pripravil razstavo Mismatches na Veleposlaništvu RS ter s pomočjo Toppalais razstavo Dezemberausstellung. Konec leta 2015 je sodeloval na skupinski razstavi Equrna POP! v Galeriji Equrna, oktobra 2016 pa se je s samostojno razstavo Kongres predstavil v novomeški galeriji Simulaker. Redno je ilustriral za Tribuno ter objavljal v številnih drugih publikacijah. V sklopu programa Odprti atelje galerije DobraVaga se je predstavil s projektom Old News v sodelovanju z Andreo Knezović in Andreasom Cesarinijem. Njegova dela so del grafične zbirke Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Živi in dela v Ljubljani.
Marijan Zlobec