V ljubljanski Galeriji ZDSLU tokrat predstavljajo delo dveh mlajših umetnic: Klavdije Jeršinovec in Đejmi Hadrović, ki vsaka na zase značilen način razmišljata o sodobnem svetu in anomalijah, ki ga krojijo. Odprtje razstave bo v četrtek, 15. februarja, ob 18. uri v Galeriji ZDSLU. Avtorici bo predstavila Maja Kač, kustosinja razstave.
Đejmi Hadrović, Roman Valenta, Video izvleček, Košice, SK 2021
Klavdija Jeršinovec pod naslovom Sužnji trendom predstavlja slikarska in tekstilna dela, nastala v lanskem letu, s katerimi odgovarja na izpraznjene fenomene vizualnega komuniciranja z vrnitvijo h klasični sliki. Za umetnico je značilni premišljevanje o možnostih slikarskega medija, zlasti izpovednosti osnovnih prvin črte in barve. Ustvarjanje Klavdije Jeršinovec je poskus odmika. Odmika od prepojenosti sveta z vizualnimi podobami, ki pod plaščem kričavosti in kontroverznosti prikrivajo svojo pomensko izpraznjenost. Pa tudi subtilen poskus upora proti družbi, ki s poveličevanjem napredka in razvoja neguje vse manj potrpežljivega gledalca, s tem pa takšno bombastično vizualno komuniciranje tudi omogoča. Gre torej za zoperstavljanje fenomenom sodobnega (digitalnega) časa, kar umetnica izvede s preobratom, kakršnega je pred dobrim stoletjem likovna umetnost v sicer drugačnem uporu že storila: z vrnitvijo k elementarnim likovnim prvinam črte in barve.
Đejmi Hadrović in Ira Grünberger – Like Water, TOP, Berlin, 2022
»Če zahteva pri Klavdiji Jeršinovec ustvarjanje črnih slik disciplino in premišljeno kompozicijo, kjer ni prostora za napake, so tekstilne instalacije ravno nasprotno prostor za zmote. Umetnici pomenijo tekstilije polje svobodnega izražanja, možnosti eksperimentiranja in presenečenja. Gre torej za dva, nasprotujoča si ustvarjalna procesa, ki pa izhajata iz enakih teženj – umikanja k prvinskemu, k temeljnemu počelu, k elementarnem« je zapisala kustosinja razstave Maja Kač.
Klavdija Jeršinovec, Nazaj k črni, 2023, 80 x 80 cm, akril na platnu, foto osebni arhiv avtorice
Linija in barva imata dolgo zgodovino dopolnjevalk in tekmic; medtem ko je prva veljala za likovno prvino reda, razuma in ukrotitve, je druga pomenila polje čustev, zaradi tega pa veliko bolj elokventno razlagalko neubesedljivega. Na platnih Klavdije Jeršinovec se nobena zares ne podreja drugi, ampak dajeta v avtonomnem sobivanju umetnici zatočišče pred trendi sodobnosti.
MAROST (detajl)
Maja Kač je o razstavi Glasovi odseva: oda Palestini napisala: »Naj so misli o Palestini in aktualnem stanju sveta skrite v zasebnosti dnevniških zapisov ali na družbenem omrežju vsem na očeh, vse to so glasovi odseva, so Oda Palestini, ki soustvarjajo dinamičen dialog široke skupnosti. Z vstopom še tako nepomembnega zasebnega doživljanja v nasičeno komunikacijsko krajino sodobnega sveta se vzpostavlja polje solidarnosti, ki posamezniku omogoča lažje soočanje s težko doumljivimi resnicami trenutnega sveta, marginaliziranim in zamolčanim zgodbam pa doseg širšega občinstva«
Klavdija Jeršinovec – Sužnji trendom 2, 2023
Đejmi Hadrović predstavlja predrugačen projekt iz leta 2021, v katerem se je tedaj s premišljevanjem o pomenu intimnih glasov posameznikov odzivala na konflikte po svetu, zlasti situacijo v Palestini. Glasovi odseva: Oda Palestini je večmedijski projekt, ki je v zaostrenih razmerah še bolj aktualen, razmišlja pa o komuniciranju v zasebnem in javnem prostoru ter o pomenu posameznikove participacije v kolektivnem diskurzu.
Đejmi Hadrović, foto osebni spleti profil
Umetnica, ki v svoji praksi prepleta različne medije, tudi tokratno delo sestavi iz treh raznolikih segmentov, ki prehajajo med oprijemljivim in digitalnim svetom. Vse pa povezujejo razmišljanja o dogajanju v Palestini. Najprej jih najdemo v beli knjigi, v kateri so na prvih desetih straneh vtisnjene misli, ki odražajo odsev angažiranega premisleka o svetu iz zavetja lagodnega življenja, varne in obenem varljive distance (I am watching the war in Gaza through social media. I am watching.). Knjiga se zdi skoraj relikt prejšnjega časa, ko so tovrstne misli lahko samevale v zasebnosti dnevniških strani, v dobi družbenih omrežij pa se nam zdijo le, kadar so deljene z drugimi, relevantne tvorke skupne zavesti, s tem pa tudi našega lastnega angažmaja. Preostale strani v knjigi so prazne, na njih ni več besed, te so prešle v digitalno sfero, v nepregledno množico prepričanj, resnic in zgodb neštetih uporabnikov družbenih omrežij. Drugi segment umetniškega dela je torej digitalen: QR-koda fizični svet poveže z virtualnim, v katerem se na Instagram profilu zbirajo natanko takšne misli. Zaseben prostor preide v javnega, gledalec pa se znajde pred izbiro: ali ostaja pasivni opazovalec pred njim odpirajočega se dialoga deljenih pogledov na družbena vprašanja ali pa vanj vstopa kot aktiven participator. Tretji del je video, v katerem umetnica s podobno odločitvijo sooči samo sebe. V njem vidimo, kako pred sinagogo v Košicah, stavbi pomembne historične konotacije, povezane z grozotami holokavsta, razmišlja o zasebnosti lastnih misli in internih odzivih, obenem pa kritični premislek o verodostojnosti komentiranja svetovnih kriz z lastnega oddaljenega položaja najprej obrača vase in s tem (zahodno) umetnost kot tako.
Đejmi Hadrović, foto Edina Hadrović
Dr. Đejmi Hadrović (1988) je mednarodno priznana umetnica, ki v svoje delo vključuje kratke filme, fotografijo, performans in instalacije. Navdih za ustvarjanje črpa iz tem kot so položaj žensk na Balkanu, patriarhalne strukture in nasilje po devetdesetih letih. Doktorirala je na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Pred tem je zaključila magistrski študij avdiovizualnih umetnosti v Linzu ter diplomirala iz kulturnih študij in antropologije na Univerzi na Primorskem v Kopru. Njena dela so v stalni zbirki dunajskega muzeja MUSA, arhiva SCCA-DIVA v Ljubljani in Residency Unlimited v New Yorku. Leta 2022 je v Sloveniji prejela nagrado Young Visual Artist.
Nagrado skupine OHO, ki jo podeljuje Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., kot osrednjo neodvisno nagrado za mlade vizualne umetnice in umetnike, je žirija leta 2022 namenila filmskemu eseju Đejmi Hadrović Nena. Kot ocenjuje žirija, je nagrado podelila “težkemu, a hkrati čarobnemu ter lokalnemu, a hkrati občemu filmskemu eseju”.
Klavdija Jeršinovec, foto ZDSLU
Klavdija Jeršinovec (Ljubljana, 1987) je dejavna v kostumografiji, slikarstvu, ilustraciji in umetniških zinih. Leta 2011 je diplomirala na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa magistrirala iz scenskega oblikovanja.
Klavdija Jeršinovec – Sužnji trendom
Izpopolnjevala se je tudi na bratislavski akademiji VŠMU. Je prejemnica študentske Prešernove nagrade, prejemnica nagrade Mladi avtor (Ex-tempore Piran 2021) in nagrade mesta Grožnjan (Ex-tempore Grožnjan, 2022). Samostojno je razstavljala v Galeriji Kortil (Reka, Hrvaška), Galeriji Herman Pečarič in v Cankarjevem domu Ljubljana. Umetnica živi in ustvarja na Vrhniki. (Po tiskovnem sporočilu).
Klavdija Jeršinovec – Harlekin, izrez
Marijan Zlobec