Založba ZRC začenja letošnje ali novo leto s prvo predstavitvijo kar osmih novih knjig, kar pomeni, da so bili kljub praznikom od zadnje tiskovne konference decembra lani zelo dejavni. Novinarska konferenca bo v četrtek, 25. januarja, ob 11. uri v Atriju ZRC.
Naslovnica
»Človek je najhujša zver«. Živali v folklori, literaturi in kulturi je nova knjiga dr. Marjetke Golež Kaučič, znanstvene svetnice, redne profesorice za področje folkloristike.
Knjiga poskuša najti presečišče med klasičnimi in sodobnimi raziskavami živali v vseh treh ustvarjalnih sklopih človekovega ustvarjanja in življenja, ki pa niso osrediščene na človeka, temveč na žival v novih paradigmah sveta – novi ontološki paradigmi in živalskem obratu. Knjiga je razdeljena na tri tematske sklope in 18 poglavij. Avtorica razpravlja o živalih v ljudski pesmi, pripovedništvu, poeziji, predstavlja psa v folklori, literaturi in filmu, ugotavlja različne negativne in pozitivne reprezentacije živali v medvrstnih odnosih in obravnava avtorske pesniške tematizacije živali. Govori o poblagovljenju svetega, o živalskem bivanju in kulturi, konjih v fikciji in resničnosti, odnosu do živali v urbanem okolju ter o negativnih tradicionalnih praksah in smrti živali ter žalovanju za njimi. Monografija z inovativnimi multidisciplinarnimi pristopi predstavlja možnost oblikovanja drugačnih znanstvenih perspektiv glede odnosov človeka, živali in narave ter vzpostaviti nov pogled ekološke in čezvrstne družbene pravičnosti prav skozi folkloro, literaturo in kulturo.
TEORETSKA IZHODIŠČA IN PREMISLEKI
I. ZOOPOETIKA I (Zoofolklora in zooliteratura)
1. Živali v ljudski pripovedni pesmi in vprašanje njihove reprezentacije
2. Objektivizacija ali subjektivizacija živali v ljudski pesmi
3. Pripovedništvo in razmerje človek – žival
4. Ptica v ljudski pesmi in sodobni poeziji
5. Kača in škorpijon v slovenski folklori in poeziji
6. Pes v folklori, izbrani slovenski in svetovni literaturi ter filmu
II. ZOOPOETIKA II (Avtorske tematizacije živali)
7. Poetski in filozofski vidiki živalskih oseb v literaturi
8. Svetlana Makarovič in njen živalski leksikon
9. Tomaž Šalamun in živalski bestiarij
10. Dane Zajc, Gregor Strniša in Miklavž Komelj v živalskem ozvezdju
11. Jure Detela in J. M. Coetzee: od rasizma do speciesizma in družbenopolitični koncepti živali
12. Večvrstnost sveta skozi imaginacijo poezije Alenke Jovanovski, Vesne Liponik, Tine Kozin in Tanje Badalič
III. ZOOPOETIKA III (Zooetika, zoocentrizem in kulturne prakse)
13. Žrtvovanje gosi ali poblagovljenje svetega
14. Živalsko bivanje, živalska kultura
15. Konji v fikciji in resničnosti
16. Živali v urbanem, avtoetnografija in emotivni stiki
17. Koline in polharstvo ali redefinicija tradicije
18. Zoo(po)etika smrti živali in žalovanje
Knjiga je izšla v zbirki Folkloristika 11, založnik je Založba ZRC, izdajatelj Glasbenonarodopisni inštitut.
Knjiga Bibliografija Franceta Balantiča bo prav gotovo vzbudila širše zanimanje slovenske kulturne javnosti.
Naslovnica
Sestavile so jo: Mateja Švajncer, Mojca Mlinar Strgar, Mojca Uran, Simona Frankl in Marjana Benčina.
Bibliografija Franceta Balantiča je temeljna raziskava o ustvarjalnosti in recepciji tega pesnika v slovenski književnosti, kulturi in družbi. Poleg Prešernove bibliografije (1975) je to edini popoln bibliografski pregled kakšnega slovenskega književnika doslej. 2969 enot Balantičeve bibliografije obsega čas od pesnikovih prvih objav do leta 2017. Pregled obsega vse zvrsti od Balantičevih rokopisov in primarnih objav do kritiških ocen, recepcije v literarni vedi, publicističnih omemb, recitacij na literarnih večerih in raznolikih prireditvah, prevode v tuje jezike, radijske in televizijske predstavitve, uglasbitve Balantičevih pesmi, upodobitve Balantiča v likovnih delih – vse to pa so avtorice bibliografije poiskale v raznolikih zbirkah v Sloveniji, zamejstvu in po svetu.
Čeprav v Balantičevi poeziji ni niti kitice, ki bi odsevala kakšen kulturno-političen ali ideološki angažma, je bilo literarno življenje njegove poezije v prejšnjem režimu zelo oteženo. Bibliografija kapilarno dokumentira, kako je tihi glas popolnoma čiste lirike tega pesnika kljub oviram prodiral do svojih bralcev in poslušalcev ter dosegel njihova srca v Sloveniji in na vseh kontinentih, kot je zapisano v uradni predstavitvi knjige.
Kot urednika knjige sta podpisana dr. Matija Ogrin in dr. Marjan Dolgan. Založnik je Založba ZRC, izdajatelj Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede.
Marijan Zlobec